Okoljski minister Andrej Vizjak je v obrazložitvi predloga novele zakona o vodah poslancem povedal, da ta odpravlja nekatere nedoslednosti in preveč zbirokratizirane postopke. Omogoča tudi financiranje gospodarske javne službe, torej vzdrževanja in upravljanja vodotokov, iz sklada za vode. »Hkrati pa zaostruje možne posege na priobalnih zemljiščih, v nasprotju z nekimi interpretacijami, da je ravno obratno,« je zagotovil Vizjak. Trenutno je namreč v skladu z zakonom o vodah možno na predlog nosilcev urejanja prostora spreminjati priobalni pas, torej ga ožiti s 15 tudi na 0 metrov. Na takem območju je bilo doslej mogoče graditi denimo tudi povsem zasebne objekte, kot so hiše ali vile.
»Po novem to črtamo, to ni več možno,« je poudaril minister in izpostavil, da bi bilo v skladu s predlagano novelo na priobalnem zemljišču mogoče zidati zgolj še objekte javne rabe, pa še to pod jasno določenimi pogoji. Kot je spomnil, predlog te spremembe prihaja od občin, ki želijo ob vodah zgraditi otroška igrišča, rekreacijske površine ali čolnarne. »Nisem še videl predloga, da bi občina na priobalna zemljišča uvrstila nevarne objekte,« je izpostavil.
Glede sprva predvidene možnosti gradnje proizvodnih objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju, pa je Vizjak pojasnil, da so se z ministrstvom za gospodarstvo dogovorili, da se sporni člen črta in da je koalicija v zvezi s tem tudi vložila amandma.
Novelo podpirajo tudi poslanci DeSUS in SNS
Poslanske skupine so glede predlagane spremenjene novele razdeljene. V koalicijskih strankah, kjer novelo podpirajo, še zlasti pozdravljajo povečevanje finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov. Boris Doblekar iz SDS je kot pozitivno ocenil, da se pristojnost o obalnih zemljiščih prenaša z vladnega na upravni nivo, s tem pa se med drugim ukinjajo nerazumno dolgi postopki.
Novelo zakona podpirajo tudi v SMC in poslanski skupini DeSUS ter v SNS. »Po naši oceni so v generalnem pogledu predlagane rešitve dobre,« je dejal Gregor Perič iz SMC in dodal, da mora politika vedno tehtati med gospodarskim in družbenim razvojem ter ohranjanjem narave, po oceni stranke pa nobena od teh sestavin s predlaganimi spremembami ni bistveno ogrožena.
Ivan Hršak pa je v imenu DeSUS spomnil, da novela določa jasne pogoje, ki jih mora investitor izpolniti, če želi posegati v prostor na priobalnem pasu. Dušan Šiško iz SNS se je strinjal, da bo sprememba omogočila razvoj, s tem pa tudi nova delovna mesta, ki bodo po epidemiji covida-19 še kako potrebna.
Opozicija opozarja na privatizacijo javnega prostora
V LMŠ, SAB, SD in Levici so med drugim kritični do dejstva, da se novela zakona, ki prinaša pomembne vsebinske spremembe, sprejema po skrajšanem postopku. »Posegi v priobalna zemljišča lahko povzročijo nepopravljive posledice na stanje voda, spremembe 37. člena zakona o vodah pa tudi odpirajo vrata za privatizacijo javnega prostora,« je prepričan Željko Cigler iz Levice. Edvard Paulič iz LMŠ pa je poudaril, da bi lahko v skladu z novelo na vodnih in priobalnih območjih gradili objekte, kot so gostinski in trgovski objekti, garažne hiše, hoteli ter stavbe za storitvene dejavnosti.
Dejan Židan iz SD je Vizjaku, ki je nevladnim organizacijam in strokovnim združenjem očital, da niso prebrali predloga zakona in veljavne zakonodaje ne gledajo celovito, očital nespoštovanje stroke. »Povsem možno je, ni pa zelo verjetno, da se celotna slovenska stroka moti in imate vi prav,« je bil kritičen.
En sporni člen umaknjen, drugi ne, danes dodano še eno sporno dopolnilo
Spomnimo, da je novela zakona o vodah sprva predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov in je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi v predlog novele z dopolnili vnesla dva za strokovna združenja in nevladne organizacije sporna člena.
Okoljsko in gospodarsko ministrstvo sta se prejšnji teden odločili, da iz novele izvzameta enega od spornih členov, ki bi s spremembo 69. člena aktualnega zakona omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. So pa koalicijske stranke danes dodale dopolnilo, v skladu s katerim je mogoče na vodnih in priobalnih zemljiščih graditi enostavne objekte tudi v zasebni rabi.
Noveli so med drugim nasprotovali v Slovenskem društvu za zaščito voda, Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvu vodarjev Slovenije ter Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije. Proti so bile tudi številne nevladne okoljevarstvene organizacije, na spornost postopka sprejemanja - ob zelo kratki javni obravnavi in po hitrem postopku - pa sta opozorila varuh človekovih pravic ter stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Društvo Eko krog in civilna iniciativa Danes sta pod peticijo, s katero sta pozivala k zavrnitvi dveh spornih členov novele zakona o vodah, doslej zbrala skoraj 25.500 podpisov.
DZ zavrnil predlog novele zakona o vrtcih
DZ je sicer danes s 40 glasovi za in 45 proti zavrnil predlog novele zakona o vrtcih, s katero bi financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije prepustili samostojnemu odločanju občin, če so v občini prosta mesta v javnih vrtcih. Večina poslancev je ocenila, da bi slednje osiromašilo ponudbo na področju vrtcev.
Po trenutnem zakonu morajo občine zasebne vrtce brez koncesije financirati v višini 85 odstotkov, po predlogu novele pa bi lahko financiranje zavrnile, če je v javnih vrtcih na njihovem območju dovolj mest za otroke, ki so sicer vključeni v zasebni vrtec. Predlog novele je tudi predvideval, da se lahko zasebni vrtec financira iz javnih sredstev, če ima najmanj dva oddelka otrok.
Poslanci potrdili novelo zakona o urejanju trga dela
Je pa DZ danes potrdil novelo zakona o urejanju trga dela, po kateri bodo čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Za je glasovalo 54 poslancev, dva sta bila proti.
Zdaj zakon kot najvišji možni znesek nadomestila za brezposelnost pri nas določa 892,50 evra. Po predlagani noveli zakona pa se bo brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je drugo državo članico EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v višini največ 1785 evrov. Višje nadomestilo bo veljalo začasno - za prve tri oziroma pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odvisno od obdobja zaposlitve upravičenca v drugi državi.
DZ prikimal tudi noveli zakona o varnosti v železniškem prometu
Poslanci so danes potrdili tudi novelo zakona o varnosti v železniškem prometu, ki bo med drugim omogočila uskladitev z evropsko zakonodajo. Prinaša tudi možnost umestitve neželezniških infrastrukturnih objektov, kot so kolesarske steze, servisne ceste in dostopne poti, v progovni pas. Za je glasovalo 78 poslancev, en je bil proti.
Novela po pojasnilih vlade vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki so med drugim potrebne za uskladitev z izvedbeno uredbo Evropske komisije iz maja 2019 o določitvi podrobnih določb o sistemu izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje vozil.
