Novice Svet24

Na ministrstvo za okolje in prostor že vse od začetka ministrovanja Andreja Vizjaka letijo očitki, da mimo oči javnosti pripravlja zakone, ki bolj kot državljanom in okolju ustrezajo vplivnim posameznikom, interesnim skupinam in prijateljem ministra, ki v prostem času služijo s svetovanjem velikim onesnaževalcem.

Da okoljsko politiko krojijo gospodarski interesi in onesnaževalci, dokazujejo tudi podatki o obiskih pri ministru in njegovih državnih sekretarjih, ki so jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si. Iz njih je razvidno, da so vrata Vizjaka in sodelavcev odprta za predstavnike podjetij, ki imajo velike težave z ministrstvom, in energetskih podjetij, ki se borijo za enega največjih poslov – izgradnjo sežigalnice odpadkov. Nobenega od teh stikov niso prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav jih k temu zavezuje zakon.

STA

Pličanič je pisec ključnih zakonov za ministrstvo, kjer so mu oddali za več kot 650 tisoč evrov poslov. Za opravljeno delo so mu do zdaj izplačali že nekaj manj kot 350 tisoč evrov. 

Vezni člen med vsemi je Senko Pličanič, Vizjakov prijatelj in njegov »hišni« svetovalec. Pličanič je pisec ključnih zakonov za ministrstvo, kjer so mu oddali za več kot 650 tisoč evrov poslov. Za opravljeno delo so mu do zdaj izplačali že nekaj manj kot 350 tisoč evrov. Je tudi daleč najpogostejši obiskovalec ministrstva. V letu dni in pol je bil tam kar 34-krat, v določenem obdobju celo večkrat na teden, pri čemer je z Vizjakom ali njegovimi najožjimi sodelavci vsakič preživel tudi po več ur. 

167.000 evrov vreden izdelek raztrgala služba DZ

Da je Pličanič eden glavnih Vizjakovih zaupnikov, potrjuje tudi seznam obiskovalcev na ministrstvu za okolje in prostor. Še preden je zanj začel uradno delati, je bil tam trikrat. 

Pličanič je tako pripravil tudi nov zakon o varstvu okolja, čeprav imajo na ministrstvu številčno ekipo pravnikov, ki imajo veliko izkušenj s pisanjem okoljske zakonodaje. Samo za delo pri tem zakonu je Pličaničevo podjetje Sol.Lex.Sus dobilo že štiri pogodbe v vrednosti 387 tisoč evrov. Predlog zakona je bil končan konec leta 2020, vlada pa ga je novembra lani potrdila in poslala v državni zbor (DZ). »Po mojih izkušnjah državni uradniki niso kos tem težavam. Osebno sem bil priča njihovi nepodkovanosti,« je Pličanič pred časom pojasnil, zakaj ga je Vizjak najel za pomoč. 

Toda Pličaničev izdelek, za katerega so mu že izplačali najmanj 167 tisoč evrov, je v teh dneh raztrgala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V 50 strani dolgem mnenju je imela pripombe k praktično vsem členom zakona. Tako ugotavlja:

– da so »vsebine slabo predstavljene in predvsem nezadostno pojasnjene in utemeljene«,
– da iz obrazložitev členov ni mogoče razbrati razlogov, ki narekujejo predlagane rešitve, 
– da glavnina pravne ureditve varovanja okolja vsebinsko ne bo določena z zakonom, ampak s podzakonskimi predpisi,

– da v obrazložitvah členov manjkajo vsebinski opisi relevantnih predpisov Evropske unije (EU),

– da sta problematična tudi neustrezno besedišče in pomanjkljiva nomotehnična pravila, ki so pogoj za učinkovitost predpisov.

Ali bodo poslanci državnega zbora kljub temu podprli predlog zakona, bo znano v naslednjih tednih.

DZ

Pri Vizjaku dogovor, da bo v Ljubljani sežigalnica

Enako pomembna za Vizjaka je izgradnja novih sežigalnic odpadkov, ki bi rešile težave z vedno večjimi kupi odpadkov  v Sloveniji. Tudi pri tem projektu je za pravno pomoč najel Pličaniča, ki je za to skupaj prejel 283.500 evrov. Toda seznam obiskov na ministrstvu za okolje in prostor razkriva, da so se lobiranje in pogovori s tistimi, ki bodo dobili posel, začeli že dolgo pred tem. 

Tako je Vizjakovo državno sekretarko Metko Gorišek že aprila 2020 obiskal Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana. Po informacijah Necenzurirano.si je bila družba, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, od samega začetka izbrana kot ena od dobitnic koncesije. Temu naj bi se prilagajali tudi študije in predpisi, ki jih je pisal Pličanič. Agrež je na okoljsko ministrstvo prišel z Iztokom Slatinškom, direktorjem Agencije za okolje (ARSO). Mesec dni pozneje je sledil nov sestanek. Z Agrežom je h Goriškovi prišel še direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej. Poleti istega leta so se mu pridružili še predstavniki več energetskih in komunalnih podjetij.

Do premika v pogovorih o izgradnji novih sežigalnic je prišlo v začetku lanskega leta. Februarja je bil pri Vizjaku sestanek, na katerega so poleg Agreža prišli še ljubljanski župan Zoran Janković, mariborski župan Saša Arsenović in njegov podžupan Samo Peter Medved. V pogovore so vključili tudi Pličaniča, ki je nato z Agrežem in Lozejem hodil na sestanke k državni sekretarki.

Da je bila Energetika Ljubljana uspešna pri prepričevanju ministrstva, je dokončno postalo jasno prejšnji teden. Vizjak je napovedal skorajšnji razpis za podelitev koncesije štirim sežigalnicam odpadkov v državi. Zgradili naj bi jih v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, celjski pa podaljšali koncesijo.

Pličanič je pripravil tudi nov zakon o varstvu okolja, čeprav imajo na ministrstvu številčno ekipo pravnikov, ki imajo veliko izkušenj s pisanjem okoljske zakonodaje. 

»Pličaničev zakon pisan na kožo onesnaževalcem«

Senko Pličanič je svoje zveze na ministrstvu za okolje uporabil tudi za pomoč naročnikom svojega zasebnega podjetja. Med njimi je družba Termit, ki ji očitajo onesnaževanje Moravške doline. Leta 2019 ji je okoljski inšpektorat prepovedal sprejem in predelavo odpadkov na deponijo Drtija, saj da je prišlo do okoljske škode za tla.

Tako je Vizjaka aprila 2020, v času popolnega zaprtja države, obiskalo več ljudi. Poleg Pličaniča sta bila tam še direktor Termita Anton Serianz in Ana Mladenovič, zaposlena na Zavodu za gradbeništvu, pri katerem je Termit naročil zanj ugodne študije. Mladenovičeva je ugotavljala, da deponija, na kateri Termit odlaga odpadke, ni nevarna za okolje in da ni nevarnosti za podtalnico. 

Pri obrambi je Termitu pomagal tudi Pličanič. Zanj je spisal izvedensko mnenje, v katerem je ugotovil, da ni odgovoren za okoljsko škodo v občini Moravče in da je bilo poročilo Agencije za okolje (Arso) v tej zadevi neustrezno. V Termitu so Pličaničevo mnenje prinesli tudi na ustno obravnavo v postopku. Arso ga je marca 2020 v enem delu že ustavil. V istem času je prišlo do sestanka na ministrstvu za okolje in prostor.

V občini Moravče medtem opozarjajo, da so določbe novega »Pličaničevega« zakona o varstvu okolja pisane na kožo Termitu in podobnim onesnaževalcem. »Gre namreč za to, da predloženi zakon prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov. Takšna ureditev odpira možnost za obsežno onesnaževanje slovenske zemlje, saj bi po njej vanjo zakonito zakopavali nevarne in strupene odpadke,« je opozoril moravški župan Milan Balažic.

»Vse tisto, kar sta nam v minulih letih dr. Pličanič in vodstvo podjetja Termit nasilno vsiljevala, zdaj skuša ministrstvo za okolje, očitno naklonjeno umazanemu kapitalu in smetarski mafiji, uzakoniti za celotno Slovenijo. Če bo ta predlog zakona sprejet, bo moravška usoda doletela vse vas: za stoletja uničeno naravno okolje in ogroženo zdravje ljudi z množico bolezni na čelu z rakom,« je še dejal.