Postopek oblikovanja instituta mednarodnega prava, konvencij in smernic za zaščito beguncev se je začel že v začetku 20. stoletja, še v okviru Društva narodov kot predhodnika Združenih narodov. 28. junija 1951 se je zgodil velik premik na področju zaščite beguncev, saj je bila na ta dan med posebno konferenco ZN sprejeta Konvencija o statusu beguncev.
Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev. Konvencija opredeljuje, kdo je begunec ter kakšno pravno zaščito, pomoč in socialne pravice morajo države, ki so podpisale konvencijo, zagotoviti beguncem. Konvencija obenem določa, da begunci ne smejo biti vrnjeni v državo, v kateri bi bilo njihovo življenje ogroženo. Po drugi strani pa konvencija opredeljuje tudi dolžnosti, ki jih ima begunec do svoje države gostiteljice, ter navaja, katere skupine ljudi (na primer vojni zločinci) niso upravičene do statusa begunca.
Konvencija iz leta 1951 obravnava pojav begunstva kot svetovni pojav ter opozarja, da sta pri reševanju tega pojava potrebna mednarodno sodelovanje in prevzemanje odgovornosti vseh držav.
Prvotni namen te konvencije je bila zaščita evropskih beguncev, ki so iskali varno zatočišče po koncu druge svetovne vojne. Protokol iz leta 1967 je razširil njen namen ter odstranil geografske in časovne omejitve. Tako je konvencija postala univerzalni instrument zaščite, v času, ko se je begunstvo začelo pojavljati po vsem svetu.
Konvencija iz leta 1951 ni zastavljena tako, da bi odpravljala vzroke – na primer kršitve človekovih pravic, politične ali oborožene konflikte, zaradi katerih ljudje bežijo iz svoje domovine, temveč je bila oblikovana z namenom zmanjšanja posledic teh situacij, in sicer prek nudenja mednarodne zaščite in pomoči žrtvam, vključno s pomočjo pri ponovnem urejanju življenja.
Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 in njen Protokol iz leta 1967 sta bistveno prispevala k oblikovanju pomembnih regionalnih instrumentov za zaščito beguncev, kot sta na primer Konvencija o beguncih Organizacije afriške enotnosti iz leta 1969 in Kartagenska deklaracija o beguncih v Latinski Ameriki iz leta 1984.
Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 in njen Protokol iz leta 1967 sta na voljo tukaj.