Razgledni stolp tudi uradno v prostorskem načrtu

Svetniki SD so zahtevali poimensko glasovanje o odloku, ki dovoljuje postavitev stolpa, in pozvali župana Rogaške Slatine, naj vpraša občane, ali ga res hočejo.
Fotografija: Sprejeti odlok omogoča umestitev 106 metrov visokega stolpa na območje nekdanje mizarstvo ob vstopu v Rogaško Slatino. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina
Odpri galerijo
Sprejeti odlok omogoča umestitev 106 metrov visokega stolpa na območje nekdanje mizarstvo ob vstopu v Rogaško Slatino. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina

Rogaška Slatina – Pričakovano so svetniki odlok, ki umešča razgledni stolp Kristal v prostor, potrdili tudi v drugi obravnavi. Svetniki SD, ki so majsko prvo obravnavo zapustili, ker občina ni imela vseh mnenj nosilcev urejanja prostora, so tokrat zahtevali, da je bilo glasovanje o odloku poimensko. Hočejo namreč, da Slatinčani vedo, kdo so svetniki, ki so omogočili umestitev 106 metrov visokega stolpa na območje nekdanjega mizarstva. Do uresničitve tega je še daleč, izključen ni niti referendum.

Občinska uprava je na sami seji imela vsa mnenja nosilcev urejanja prostora, a je svetnica SD Andrejka Flucher župana Branka Kidriča opozorila: »Maja ste dejali, da boste sejo razpisali, ko boste imeli vsa mnenja. Vi pa ste sejo umestili, vedoč, da vseh soglasij nimate. Rečeno je bilo, da se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ne mudi, mi pa to sprejemamo med počitnicami, današnja seja je že v času letnih dopustov.«

Opozorila je na več pomanjkljivosti v gradivu, predvsem na to, da v predlogu prostorskega načrta ni bilo elaborata ekonomike, ki ga kot del prostorskega načrta zahteva zakon o urejanju prostora. Da ga res niso pripravili, so priznali tudi predstavniki občinske uprave, saj da bi ga bilo nesmiselno izdelati le za stolp in da zakon omogoča izjeme. Flucherjeva se s tem ne strinja in vztraja, da bi morali vedeti, koliko bo stala ureditev vodovoda, plina, elektrike na zemljišču. Župan Kidrič je razložil: »Pripravili bomo predlog finančne konstrukcije. Takrat bo znano, od kod bodo finančni viri, ki jih iščemo že najmanj leto dni. Je pa za podobne projekte treba imeti pogum in prevzeti odgovornost. Če ni nikogar, ki bi bil to sposoben sprejeti, potem takih projektov ni.«

Tak bo po novem lahko nov pogled ob vstopu v Rogaško Slatino. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina
Tak bo po novem lahko nov pogled ob vstopu v Rogaško Slatino. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina

 

Referendum?


Vsi niso prepričani, da bo stolp upravičil stroške, ki so ocenjeni na okoli 1,9 milijona evrov. Svetnik Velimir Krklec je napovedal: »Predlagam izvedbo referenduma, ki je lahko tudi nezavezujoč. Če se bo gradnja stolpa začela, bom takoj odstopil. Tega bremena nočem nositi na svojem hrbtu.« Še nekaj svetnikov SD je predlagalo referendum, ni pa še znano, ali bo tudi res izveden.

Podžupan Janez Božak, SDS, je projekt spet podprl. »Gospod župan je dobil večino na volitvah, stolp je bil v njegovem programu, zato se o tem ni smiselno pogovarjati. Glede tega gre za pogrom stranke SD, ki želi prikazati, kot da je v Rogaški Slatini vse narobe.«

Na vrhu stolpa Kristal je predviden velik prostor za razgled. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina
Na vrhu stolpa Kristal je predviden velik prostor za razgled. FOTO: arhiv Občina Rogaška Slatina

 

Hrvaški center


Projekt razglednega stolpa so ves čas predstavljali v paketu z nadhodom Sonce, ki ga je pred kratkim vlada uvrstila v načrt razvojnih programov in bo v vrednosti 1,2 milijona evrov financiran iz sklada za podnebje. Kot pomemben del projekta so predstavljali tudi 400 milijonov evrov vreden Evropski orglarski center, ki naj bi ga postavljalo Orglarstvo Škrabl. Zdaj se je izkazalo, da zadevo vodi septembra lani ustanovljena družba Evropski orglarski center (EOC) s 7500 evri ustanovitvenega kapitala. Anton Škrabl, ki je postavitev orglarskega centra pogojeval s postavitvijo stolpa, v družbi EOC nima večinskega deleža.

Škrabl ima v EOC 40 odstotkov, 55-odstotni lastnik je Zagrebčan Mair Selimi, pet odstotkov pa ima Stipe Bodrušić, prav tako z naslovom v Zagrebu. Škrabl, ki je direktor EOC, je svetnikom pisno sporočil, da je podjetje v sklepni fazi odkupa zemljišča od portoroškega podjetja Bitermo nepremičnine in da je »predvideno končanje del v smislu predaje projekta v funkcionalnost do konca leta 2025«. Svetnike je opomnil, da bo gradnja EOC v celoti investirana z zasebnim kapitalom: »Tako investitor kot tudi pobudnik tega projekta pričakujeta sodelovanje na najvišji ravni v smislu transparentnosti, pričakovana pa je tudi kar največja podpora vseh občanov občine in širše okolice.« Svetniki o vsem tem niso smeli razpravljati, ker to ni bil predmet odloka.

Preberite še:

Komentarji: