Večina stiske rešuje sama: zvoniti bi morali alarmi

Unicef Slovenija sicer že ves čas pandemije opozarja, da imajo ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv. Težava je tudi dostop do pomoči.

Na področju duševnega zdravja si tako Unicef pri nas med drugim prizadeva za krepitev dostopa in odzivnosti sistema prek naslavljanja sistemskih vrzeli. "Velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev, pa tudi nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja," v Unicefovem sporočilu opozarja Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija. "Veliko dela nas čaka tudi na področju krepitve psihične odpornosti otrok v šoli in doma, povezovanja obstoječih programov pomoči v lokalni skupnosti in ozaveščanja o napotitvenem sistemu. A prvi korak do boljšega duševnega zdravja ostaja preprosto vprašanje Kako se počutiš?, kar je rdeča nit naše kampanje in kjer se vse začne. Če bomo vsi bolj senzibilni do sebe in drugih, če bomo znali prepoznavati čustva in se o njih iskreno pogovarjati ter prositi za pomoč v stiski, bomo naredili že ogromno."

Kot opozarjajo, stiske seveda doživljamo vsi, se pa lahko situacije, ko je stres prepogost, preintenziven, stiske pa nihče ne opazi in oseba o tem ne spregovori, sprevržejo v težavo, ko stiske prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Poudarjajo: pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno čim prej odreagiramo.

Samomor mladostnikov: več življenj mladostnikov v starosti od 15 do 19 let ugasne le še v avtomobilskih nesrečah

Poročilo Položaj otrok po svetu: V mojih mislih, ki analizira trende, ki vplivajo na duševno zdravje otrok in mladih ter vključuje pregled stanja v Evropi, med drugim opozarja, da "v Evropi za duševnimi boleznimi trpi 19 odstotkov dečkov v starosti od 15 do 19 let ter 16 odstotkov deklic enake starosti. Devet milijonov mladostnikov, starih od 10 do 19 let, živi z duševnimi boleznimi, pri čemer gre v več kot polovici primerov za tesnobo (anksioznost) in depresijo. To je še posebej zaskrbljujoče, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom, 75 odstotkov vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta. Samomor pa je drugi najpogostejši vzrok smrti mladostnikov v Evropi; več življenj mladostnikov v starosti od 15 do 19 let ugasne le še v avtomobilskih nesrečah".

Pri Unicefu pravijo, da bi morali zaradi poročila sprožiti alarme v vseh evropskih prestolnicah. Poudarjajo, da so v poročilu  navedeni presunljivi podatki o stresu, ki ga doživljajo mladi ter jasna priporočila za evropske vlade in EU.

"Med pandemijo so še dodatno poudarjeni nekateri dejavniki, ki ogrožajo naše duševno zdravje, kot so izolacija, napetosti v družini, izguba prihodka," je ob predstavitvi poročila  dejala belgijska kraljica Matilda, dolgoletna podpornica Unicefa. "Prepogosto v takšnih situacijah glavno breme nosijo otroci in mladostniki. Več časa, truda in prizadevanj moramo vložiti v krepitev in izboljšanje naših zdravstvenih sistemov in sistemov socialne varnosti."

Unicef s priporočili za odločevalce

Unicef je sicer opredelil 5 ključnih prednostnih intervencij, s katerimi se morajo spopasti evropske institucije in nacionalne vlade:

1. Podpora intervencij za poenostavitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja za ranljive skupine ter izboljšavo regionalnih infrastruktur.

2. Vključitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja v nacionalne načrte za delovanje, vključno s priložnostmi, ki jih omogočajo digitalne in spletne tehnologije, da bi se tako zmanjšale vrzeli v dostopu do podpore na področju duševnega zdravja.

3. Zagotavljanje programov v šolah, s pomočjo katerih se okrepi ozaveščanje in veščine, s katerimi se mladostniki lahko spoprimejo s težavami; vpeljava storitev svetovanja na področju duševnega zdravja; usposabljanja za učitelje in člane osebja; oblikovanje varnih prostorov za otroke, kjer se lahko pogovarjajo o težavah in jih delijo z drugimi. Ta ukrep je treba združiti s programi za pozitivno starševstvo, ki so namenjeni preprečevanju nasilja v družini. EU naj podpre pobudo varnega učenja, s katero bi se izkoreninilo nasilje v šolah, da se bodo otroci lahko učili, pri tem uspeli in uresničili svoje sanje.

4. Vlaganje zadostnih virov v usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev na področju duševnega zdravja, da bodo lahko nudili ustrezne storitve otrokom, ki se selijo. 

5. Vpeljava ciljno usmerjenih ukrepov na področju duševnega zdravja in psihosocialnega dobrega počutja v uradno razvojno pomoč, namenjeno človeškemu razvoju, ter v humanitarne programe za pripravljenost, odziv in okrevanje, da bi se tako zadostilo potrebam vseh prebivalcev, ki so jih prizadele izredne razmere, vključno z zaščito otrok med humanitarnimi krizami.