»V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Kljub dolgoletnemu neurejenemu področju dolgotrajne oskrbe menimo, da predlog zakona v sedanji obliki, ki je bil očitno narejen v veliki naglici, ne bo zadovoljivo uredil pereče problematike starejših, kateri naj bi bil sicer pretežno namenjen,« opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden. Osnutek novega predloga zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, je po njeni oceni še bolj nesprejemljiv, pomanjkljiv in nedodelan kot tisti iz lanskega avgusta, ki je bil deležen številnih kritik stroke in nevladnih organizacij.
Kljub sicer kratki, a intenzivni javni razpravi v letu 2020 in številnim pripombam, ki jih je posredovalo kar 68 različnih strokovnih združenj in nevladnih organizacij, je bilo po besedah Marolt Medenove upoštevanih le malo pripomb. »Ključne pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti vejejo iz celotnega osnutka. V njem ni določeno financiranje uvedbe novega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, saj da naj bi to urejal poseben zakon, poleg tega pa predlog preferira tržno naravnanost, privatizacijo oskrbe in nalaganje dodatnih bremen družini. Prav tako ni opredeljena javna mreža v odnosu do koncesionarjev, premalo jasno so opredeljene pravice oskrbovancev, osnovni standardi in normativi oskrbe, doplačevanje, vrste storitev, vprašanje kadrov… Vse preveč pomembnih, a že v razpravi označenih kot vprašljivih rešitev, je v zakonu izpuščenih in prepuščenih posebnemu zakonu in pravilnikom, ki naj bi jih sprejela ministra za delo in za zdravje,« je kritična predsednica Srebrne niti, ki opozarja, se je delitev tega področja na dva resorja že doslej izkazala za slabo rešitev. Prepričana je, da bi moralo biti za dolgotrajno oskrbo odgovorno novo enotno ministrstvo za starejše.
»Hitenje s sprejemom zakona, ki to v resnici ni, pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU kaže na to, da želimo zgolj pokazati, da nismo več edina država v EU, ki tega področja nima urejenega in da se naredi kljukica med zavezami v koalicijski pogodbi pred volitvami,« pravi Marolt Medenova.
Zakon naj bi v celoti zaživel šele leta 2024
Osnutek zakona, ki je objavljen v vladnih gradivih, predvideva vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) in dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev. Nabor storitev med drugim vključuje storitve s področja osnovnih dnevnih opravil, podpornih dnevnih opravil, zdravstvene nege ter storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, predvideva pa tudi uvedbo e-oskrbe, je zapisano.
Do dolgotrajne oskrbe naj bi bili pod enakimi pogoji in merili upravičene osebe, »ki so stare najmanj 18 let in ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil«.
Dolgotrajna oskrba se bo izvajala na domu, v instituciji ali preko prejemanja denarnega prejemka v višini pripadajoče kategorije upravičenosti, ob tem pa se ukinja kriterij starosti najmanj 65 let za dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Predlog zakona predvideva izvajanje dolgotrajne oskrbe v okviru javne mreže, kot možni izvajalci pa so predvideni javni zavodi, zasebni izvajalci, ki pridobijo koncesijo za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, druge domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo dejavnost dolgotrajne oskrbe v instituciji ali na domu, nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki pridobijo koncesijo in oskrbovalci družinskega člana.
Zakon naj bi bi se začel izvajati postopno s 1. julijem prihodnje leto, v celoti pa s 1. julijem 2024. Kot je zapisano v v gradivih, bi v javno mrežo ob pričetku izvajanja zakona vstopali obstoječi izvajalci s področja socialnega varstva, in sicer domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle, socialno varstveni zavodi za usposabljanje in varstveno delovni centri. Na območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo organizirane vstopne točke, ki bi na enem mestu omogočale pregled nad mrežo izvajalcev in na domu zavarovanih oseb izvajale oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
Uvedba instituta oskrbovalca družinskega člana
Kot posebno obliko formalne oskrbe predlog predvideva tudi institut oskrbovalca družinskega člana, ki bi nudil dolgotrajno oskrbo družinskemu članu s težko in najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. Uporabnikom, ki bodo pravico do dolgotrajne oskrbe koristili v takšni obliki, bo zaradi razbremenitve družinskega člana omogočena tudi nadomestna oskrba v instituciji v trajanju 21 dni. Upravičenci, ki živijo doma, bodo upravičeni tudi do sofinanciranje e-oskrbe.
Predlog zakona uvaja tudi novo organizacijsko obliko v instituciji, tako imenovani negovalni dom, ki bi omogočal oskrbo oseb s težko in najtežjo omejitvijo samostojnosti oziroma sposobnosti samooskrbe ter obenem zagotavljal potrebo po zahtevnejših medicinsko tehničnih postopkih in posegih.
Obvezni prispevek bo določil posebni zakon
Dolgotrajna oskrba predvideva uvedbo posebnega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki pa bo določeno šele s posebnim zakonom. Ta zakon, ki naj bi bil sprejet najpozneje do 30. junija 2024, bo določil pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov, ter zavezance in prispevke za posebne primere.
Do sprejema tega posebnega zakona bi se dolgotrajna oskrba po načrtih vlade financirala iz sredstev, ki so zagotovljena v okviru obstoječih prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Manjkajoča finančna sredstva pa bi v okviru javnih proračunov zagotavljala država. Višina manjkajočih sredstev, ki jih bo moral državni proračun v posameznem letu zagotoviti, bo sicer z leti naraščal; kot je razvidno iz vladnega gradiva bi moral državni proračun v prvem letu po uvedbi zakona zagotoviti dodatnih 105,8 milijona evrov, v drugem letu 164,3 milijona evrov in v tretjem letu 285,3 milijona evrov.
SD: Novi zakon je 'prazna škatla' brez vsebine
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije opozarjajo, da osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi ni usklajen s socialnimi partnerji. »Pogajanja so potekala proti koncu lanskega leta vendar so zastala, ko smo prišli do sistema financiranja,« je povedal generalni sekretar sindikata Marjan Meglič.
Tudi v SD ugotavljajo, da je ključni problem financiranje dolgotrajne oskrbe, za katerega po njihovem prepričanju aktualna vlada nima narejene ustrezne konstrukcije in ga očitno želi preložiti za naslednje vlade. »Kot je razvidno iz predloga, namerava vlada pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo urediti v posebnem zakonu, tako, da je vsebina tega, osnovnega zakona, le 'prazna škatla' brez ključne vsebine - od kje in s kakšnimi sredstvi financirati dolgotrajno oskrbo,« pravijo v SD. Po njihovem mnenju je dolgotrajno oskrbo na sistemski ravni mogoče izpeljati samo preko dodatnih virov, ne pa s še dodatno obremenitvijo že tako preobremenjene zdravstvene in pokojninske blagajne. Da je takšno financiranje dolgotrajne oskrbe dolgoročno nevzdržno, so prepričani tudi v LMŠ.
Gantarjev zakon ni prišel niti do vlade
Javna razprava o novem predlogu zakonu o dolgotrajni oskrbi, na katerega sicer čakamo že več kot 15 let, je potekala od avgusta do oktobra lani. Po prvotnem predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom tedanjega ministra Tomaža Gantarja, bi bil standardni obseg storitev v posamezni kategoriji v celoti financiran iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, ob tem pa bi se za 0,4 odstotne točke znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Kot so tedaj pojasnili na zdravstvenem ministrstvu ministrstvu, bi posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, tisti s povprečno plačo 21 evrov, upokojencem pa bi zagotavljal prispevek v višini sedem evrov Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Za zagotovitev pravic dolgotrajne oskrbe bi po takratnih načrtih iz obstoječih javnih virov prenesli 305,22 milijona evrov, dodatno pa bi bilo treba zbrati 335,85 milijona evrov.
Predlogu zakona lani ni uspelo priti niti do obravnave na vladi, saj s predlaganim načinom financiranja dolgotrajne oskrbe niso bili zadovoljni ne v koalicijski NSi ne na finančnem ministrstvu. Minister za delo iz vrst NSi Janez Cigler Kralj je tedaj napovedal, da bo NSi predlagala svoj model financiranja, po katerem bi preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bi krilo tudi manjkajoča sredstva za dolgotrajno oskrbo. Da zaradi dolgotrajne oskrbe ne bodo uvajali novega davka, je bil že predstavitvi predloga jasen tudi finančni minister Andrej Šircelj. Manjkajočih več kot 300 milijonov evrov za kritje storitev za dolgotrajno oskrbo bi, kot je dejal, lahko zagotovili iz proračuna, sredstev EU za okrevanje. pa tudi z zadolževanjem, ki ga omogočajo trenutno ugodne obrestne mere.
