Janković: V bližini načrtovane sežigalnice živi tudi moja 93-letna mama

"Velikokrat v medijih zasledimo: 'Dajte se zgledovati po Dunaju. Poglejte, kako je to pri njih.' In jaz odgovarjam: 'Da. Danes imamo tu Dunaj, najvišje predstavnike tako po politični liniji kot po tehnološki liniji," je na današnji predstavitvi načrtov za gradnjo prve sežigalnice v Ljubljani dejal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. 

Na dogodek v Cukrarno je namreč povabil dunajskega župana Michaela Ludwiga in enega od direktorjev podjetja Wien Energie Karla Gruberja, ki sta dunajske sežigalnice predstavila kot primer dobre prakse. Na območju Dunaja imajo namreč kar štiri sežigalnice odpadkov, med katerimi je sežigalnica Spittelau v neposredni bližini univerze in največje bolnišnice v državi, ki velja za eno najboljših na svetu. Zaradi svojega atraktivnega videza pa je sežigalnica tudi ena od mestnih turističnih znamenitosti. 

"Imamo štiri velike sežigalnice na območju samega mesta. Vprašali smo se, kaj je bolje - da zakopljemo odpadke v zemljo, kar vzame veliko prostora, ali jih predelamo tako, da jih sežgemo na okolju prijazen način in poskrbimo za čiščenje izpustov," je dejal župan in deželni glavar mesta Dunaj. 

Pojasnil je tudi, da težavo z odpadki obravnavajo v treh fazah. "Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, drugi korak je recikliranje," je dejal Ludwig. Tretja faza je prinesla vprašanje, kaj z odpadki, ki jih ne morejo reciklirati, je dejal dunajski župan in pojasnil, da so v avstrijski prestolnici leta 2016 začeli večji poudarek dajati na sežiganju odpadkov. V mestu sicer vsako leto ustvarijo okoli 1200 milijonov ton odpadkov, le okoli tretjino pa jih reciklirajo. 

Janković se je pohvalil, da je Ljubljana v primerjavi z Dunajem veliko boljša glede ločevanja smeti. "Dobili smo tudi nagrado Evropske unije. Kar 71 odstotkov smeti se ločuje, naš cilj je 81 odstotkov in k temu se uspešno približujemo," je dejal. 

Kljub temu, da velik del odpadkov na območju MOL reciklirajo, pa v Ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) še vedno vsako leto ostane okoli 110.000 ton preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Te so doslej odlagali na odlagališčih ali odvažali na sežig v tujino, deloma pa tudi na sežig v cementarno Anhovo. Stroški za odvoz teh smeti v tuje sežigalnice pa Ljubljano stanejo okoli 20 milijonov evrov letno.

Kljub relativno visokemu odstotku recikliranih odpadkov, pa se letna količina smeti, ki jih proizvede vsak prebivalec v Sloveniji, ne zmanjšuje. "Mi smo bili prva prestolnica v Evropi, ki je pristopila k programu 'zero waste', in od tega programa ne odstopamo. Samo do tega cilja je še dolga pot. Kot ste videli, se spet vračamo blizu k 500 kilogramov smeti po prebivalcu v Sloveniji, bili smo že tudi na 430 kilogramov. Se pravi, da moramo spet po teh dveh letih epidemije krivuljo obrniti navzdol," je poudaril Janković. 

Nov vir za ogrevanje stanovanj

S sežiganjem lastnih odpadkov bi mesto trajno rešilo problem mešanih komunalnih odpadkov, poleg tega pa pridobilo tudi nov vir toplotne energije, s katerim bi lahko opustili uporabo premoga in dosegli cilje za razogljičenje družbe. Trenutno namreč termoelektrarna Toplarna v Ljubljani za zagotavljanje daljinskega ogrevanja kot glavne vire uporablja premog (65 odstotkov), sledi plin (19 odstotkov) in domači les (16 odstotkov). Premog uvažajo iz Indonezije, saj naj bi imel ta najnižjo vsebnost žvepla in pepela, je pojasnil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. 

Z novo plinsko-parno enoto, ki naj bi bila zgrajena do oktobra, bodo v toplarni nadomestili dva od treh premogovnih blokov. Zagnali naj bi jo že v prihajajoči ogrevalni sezoni. Do leta 2030 pa bi radi v Ljubljani povsem opustili premog kot vir za ogrevanje. Struktura energentov pa bi bila sestavljena po naslednji formuli: 30 odstotkov les, 30 odstotkov odpadki, 30 odstotkov plin in 10 odstotkov sonce. 

V dunajski sežigalnici Spittelau s sežiganjem odpadkov proizvajajo elektriko za okoli 50.000 gospodinjstev, več kot 60.000 gospodinjstev pa oskrbujejo s toploto. Na ta način pa so znižali tudi izpuste ogljikovega dioksida. "Imamo najbolj učinkovite filtre za čiščenje izpustnih plinov. Če bi naši dimni plini škodovali prebivalcem, sežigalnice zagotovo ne bi postavili pri bolnišnici," je poudaril župan Dunaja.

"Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi najboljši premog iz Indonezije, da tisoče kamionov smeti vozi iz Ljubljane po celi Evropi ...," pa je izpostavil Janković. Poleg tega je spomnil, da so odpadke pred leti prenehali sprejemati Kitajci, prav tako tujih odpadkov ne sprejemajo več Madžari. Ostali, ki še uvažajo odpadke, pa so posledično svoje cene občutno zvišali. 

Agrež: Dimnik bo najmanj 30 metrov višji od inverzijske plasti

Dunajske sežigalnice uporabljajo napredne tehnologije, ki zagotavljajo, da so njihovi izpusti občutno pod mejnimi vrednostmi. Meritve izpustov so v realnem času objavljene tudi na spletnih straneh podjetja Wien Energie in mesta Dunaj. Najboljšo razpoložljivo tehnologijo bi uporabili tudi v Ljubljani, je zatrdil Agrež. Janković pa je zagotovil, da bo Ljubljana celo presegla Dunaj in da bosta mesti tekmovali v tem, kdo bo imel bolj čisto okolje. 

Ljubljanska kotlina sicer v primerjavi z Dunajem ni dobro prevetrena, kar je eden glavnih očitkov nasprotnikov gradnje sežigalnice. To pa je lahko zaradi inverzije problem predvsem v zimskem času. Agrež je zagotovil, da bodo skladno s fizikalnim modelom izračunali dvig dimnih plinov in s tem potrebno višino dimnika. Ta bo po njegovih besedah najmanj 30 metrov višji od inverzijske plasti oziroma bo visok med 100 in 200 metri. 

"Naša dolžnost je, da Ljubljančankam in Ljubljančanom zagotovimo višjo kakovost življenja in ekonomsko možnost preživetja. V Ljubljani bo kakovost življenja boljša, predvsem ker ne bomo več uporabljali premoga," je dejal in dodal, da se danes lahko "hecamo" o energentih, o plinu, ko je zunaj 35 stopinj Celzija, "prišla pa bo zima, pa se bomo vprašali, kaj je s položnicami". Ocenil je, da bo v vsakem stanovanju, ki bo na vročevodu, cena ogrevanja čez nekaj let najmanj za 20 odstotkov nižja.

Pred dogodkom več strank opozorilo na škodljivost takšne naložbe

Še pred predstavitvijo so se pred Cukrarno zbrali predstavniki stranke Vesna, Levica, Liste kolesarjev in pešcev, Piratske stranke in iniciative Ljubljana odprto mesto, ki sežigalnici v Ljubljani zaradi vplivov na okolje ostro nasprotujejo. 

"S tem, ko so se mestne oblasti odločile, da predstavitev projekta sežigalnice in javno razpravo izvedejo sredi šolskih počitnic in poletnih dopustov, so pokazale, kako si predstavljajo dialog s ključnimi deležniki," je izpostavila koordinatorka ljubljanske lokalne skupine pri Vesni Jasminka Dedić. Janković je očitke, da so datum izbrali načrtno, da bi se izognili širši razpravi, zavrnil. Pojasnil je, da je dunajskega župana povabil že pred časom in da so se morali prilagoditi njegovemu urniku. 

Sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović je poudaril, da sežigalnici, ki jo predvideva uredba, sprejeta v času prejšnje vlade, ostro nasprotuje tudi zdravstvena stroka, saj da ni natančno določeno, kateri vplivi objekta na zdravje se morajo presojati.

"Lani pozimi smo s kolesarjenjem po mestu merili vsebnost trdnih delcev PM 2,5. Ugotovitve so bile naravnost šokantne, večino dni pozimi so bile vrednosti teh delcev presežene tudi do desetkrat," ga je dopolnil ljubljanski mestni svetnik in član Liste kolesarjev in pešcev Janez Stariha. "Umestiti potem še neko tako sežigalnico v območje, kjer so delci že preseženi, je po našem mnenju neprimerno," je dodal.

Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je medtem strnila pismo avstrijske zelene stranke glede sežigalnic na Dunaju, ki se pogosto omenjajo kot zgled. "Domnevno enostavna proizvodnja energije brez nadaljnje predelave odpadkov je največji problem sežigalnic. Zaradi sežiga se ne uporablja mehansko biološke obdelave, ni dovolj ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. Prav te tehnologije pa bi dodatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki in hkrati prihranile pomembne surovine," je povzela njihovo stališče, s katerim se v Vesni strinjajo.

Postavitvi sežigalnice v Ljubljani nasprotuje tudi Levica. Kot je dejal Luka Omladič iz omenjene stranke, sežigalnice ne prinašajo rešitev za presežno plastiko, omogočajo le to, da industrija plastike lahko še naprej kuje dobičke, dobičke pa kujejo tudi predelovalci, ki so začeli govoriti o "zeleni ekološki samooskrbni energiji". "Energija iz kurjenja plastike je v še tako sodobnih sežigalnicah ogljično najbolj potratna, energija z največ izpusti in največjim okoljskim negativnim vplivom," je poudaril.

Kot je dodal, sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga ohranjajo in še povečujejo. "Na ta način ne bomo nikoli prekinili začaranega kroga eksplozije proizvodnje plastike," je še izpostavil.

"Čudi me, da nekdo, še preden je slišal govore, pravi, da je proti. Mi bomo imeli javno razpravo. Ni mi pa prav, da vladna stranka protestira proti sežigalnici. Je v vladi, v rokah ima vse vzvode, da vlada ne razpiše koncesije, in je s tem vse rešeno," pa je dogodek nasprotnikov sežigalnice komentiral Janković. Na očitke, da bi se ob pomanjkanju domačih odpadkov ti nato uvažali od drugod in sežigali v Ljubljani, pa je ljubljanski župan zagotovil: "Pripravljeni smo to zapisati tudi v statut: niti kilograma smeti iz tujine."

Proti sežigalnici so tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa so v sporočilu za javnost izpostavili netransparentnost pri trenutnem procesu sprejemanja odločitev, saj da so doslej vsi procesi odločanja potekali za zaprtimi vrati.