Vlada se ščiti pred roko pravice
Spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki so jih poslanci koalicije sprejeli pred mesecem dni, so že v veljavi, z njimi pa se pričenjajo tudi pričakovane kadrovske čistke v policiji.¹
Več kot 120 vodilnih kadrov policije je prejelo sklepe o prenehanju položajev. Zamenjani bodo vsi komandirji postaj, direktorji uprav in vse vodje notranjih organizacijskih enot na generalni upravi. Gre za največjo čistko policije v zgodovini samostojne države.²
Njihove zamenjave bodo izbrane v postopkih, nad katerimi bo direktno bdel minister za notranje zadeve Aleš Hojs. S tem in drugimi spremembami, ki jih je prinesel zakon, bodo odstranjene še zadnje varovalke, ki so doslej izvršni oblasti preprečevale vmešavanje v delo policije.
Vlade si bodo odslej lahko same izbrale, kdo bo vodil in delal v policiji, saj bodo tudi vse ostale kadrovske odločitve prenesene na ministrstvo za notranje zadeve. Vlada bo lahko tudi določila, katera kazniva dejanja bo preiskoval Nacionalni preiskovalni urad, minister za notranje zadeve pa bo lahko sam usmerjal policiste v predkazenskih postopkih.
S spremembo uredbe, ki ureja sodelovanje med policijo in tožilstvom, je vlada že pred meseci ohromila sposobnost obeh organov za učinkovito preiskovanje sumov kaznivih dejanj. Skupaj s kadrovskimi čistkami v NPU, s premestitvijo vseh neposlušnih kadrov na položaje, kjer nimajo nikakršnega vpliva, ter z blokiranjem napredovanj sodnikov in tožilcev, je vlada naredila enormno škodo celotnemu pravosodju.³
Spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji so same po sebi ustavno sporne, saj kršijo načelo razmejitve pristojnosti znotraj posameznih stebrov oblasti. Pričakujemo, da bo ustavno sodišče 49.a in 49.b člena spremenjenega zakona, ki sta čistko omogočila, razveljavilo.⁴
Sistem izrednih razmer, v katerih se lahko vlada neomejeno zadolžuje, neomejeno troši, neomejeno kadruje v vseh institucijah, ter sklepa posle mimo standardnih postopkov javnega naročanja, je poln korupcijskih tveganj.
Brutalno kadrovanje in omejevanje dela pravosodja nakazujejo na to, da se člani vlade in njihove funckionarske garniture poskušajo zaščititi pred kazenskim pregonom za morebitna protizakonita dejanja.
Naslednja vlada bo imela ogromno dela z odpravljanjem škode, ki je nastala pod trenutno vlado, kar pa ne sme biti izgovor za odlaganje preiskave in terjanja odgovornosti, kot tudi spremembe ključnih sistemov, ki so se izkazali za dovzetne na pritiske izvršne veje oblasti.
