Višina in razrez kulturnega proračuna je bila osrednja tema včerajšnje seje v državnem svetu, ki se je je udeležil širok krog predstavnikov kulturnih ustanov, organizacij, društev, civilne družbe in posameznikov s področja profesionalne in ljubiteljske kulture.
Vzdržno financiranje kulture je spet postalo pomembna tema v zadnjih letih, ko se kulturni proračun neprenehoma krči, in še posebej letos, ko mu je vlada Mira Cerarja napovedala nadaljnje usihanje v prihodnjih letih. Posledica tega bo zmanjšanje kulturnega proračuna za več kot četrtino od nastopa ekonomske krize. Sicer je srečanje v državnem svetu spodbudil tudi predlog ustvarjalca Mihe Turšiča med oktobrsko gladovno stavko, ko je bila ena njegovih zahtev, da se kulturni proračun dvigne na dva odstotka državnega proračuna.
Uničevanje podstati kulture
Z razpravo, ki je stekla na pobudo predsednika državnega sveta Mitje Bervarja, so se kulturniki pridružili prizadevanjem državnega sveta, ki je ob razpravi o dopolnjenih proračunih Republike Slovenije za leto 2016 in 2017 in zakonu o izvrševanju proračunov sprejel mnenje glede pomena kulture in sredstev za njeno delovanje. Opozarjajo na večletno zmanjševanje deleža proračunskih sredstev za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter poudarjajo, da mora država ponovno ovrednotiti pomen in vlogo omenjenih področij. »Predvsem zmanjševanja obsega sredstev, namenjenih kulturi, pomenijo uničevanje podstati slovenske kulture.« Državni svet skupaj s kulturniki zato predlaga, da se sredstva, namenjena kulturi, v naslednjih petih letih postopoma povečajo na 2,5 odstotka letnega proračuna države, torej na raven, ki so jo ta sredstva dosegala takoj po osamosvojitvi.
Državni svet se v svojem mnenju naslanja na odločilno vlogo kulture pri graditvi slovenske državnosti in lastne države, a hkrati opozarja na njeno vlogo tukaj in zdaj: »Ustvarjalna sila slovenske kulture je ključna pri graditvi zdrave nacionalne samozavesti in samozavedanja tudi danes in zaradi tega bi moralo ministrstvo za kulturo v zavesti določevalcev biti bliže državotvornim ministrstvom kot pa bremenu, ki ga je pač treba financirati, saj ima vlaganje v kulturo multiplikativne učinke na družbo in gospodarstvo.« Izjavo so včeraj podpisali predstavniki 57 kulturnih ustanov, organizacij in društev.
Časi so pač taki
Seje so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za kulturo, v njegovem imenu je spregovoril državni sekretar Anton Peršak, ki je problem vse manjšega proračunskega financiranja kulture razložil kot problem časa, v katerem živimo in v katerem je povsem prevladala neoliberalna ideologija. Tudi vodenje politike naj bi po njegovih besedah prevzeli kapitalski centri moči, zaradi česar politika pristaja na miselnost, da je potrebno za vloženi kapital dobiti čim več – iz te računice pa kultura in še marsikaj seveda izpade. pim
