Kaj prinaša revizija preiskav na NPU? Neuradno: Nobenih preobratov po okusu Hojsa

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo pridobili poročilo Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga je zaradi odrejene revizije preiskav zahteval prvi mož policije Andrej Jurič. Gre za poročilo o izvedenih aktivnostih realizacije zadev, ki so predmet revizije, ki jo je za pet kriminalističnih preiskav odredil minister Hojs. V poročilu so na kar 17 straneh navedene vse aktivnosti, ki jih je glede teh preiskav izvajal NPU. Nekdanji prvi mož Uroš Lepoša, ki je podpisan pod to poročilo, pa je med drugim opozoril, da je avtonomija NPU zakonsko določena v 21. členu Zakona o organiziranosti in delu Policije ter določa, da urad avtonomno (neodvisno), brez omejitev in pritiskov (kogar koli) odkriva in preiskuje sume kaznivih dejanj. 

Lepoša pojasnjuje tudi sklep, s katerim je tožilec zavrgel kazensko ovadbo Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu in s katerim se ne more sprijazniti največja vladna stranka. "V zvezi z dokumenti parlamentarnih preiskovalnih komisij velja izpostaviti dejstvo, da je tudi sicer vsebina teh dokumentov nastala pretežno iz podatkov in dokaznega gradiva, ki so jih komisije pridobile ravno od policije in so bili že del predkazenskih postopkov, ki so v tistem času tekli oziroma so bili že zaključeni. O vseh dokumentih je bilo specializirano državno tožilstvo obveščeno in je z njimi razpolagalo." To se verjetno nanaša na izjave ministra Aleša Hojsa, da so lahko postopki, ki jih zaključi tožilstvo z zavrženjem ovadb, tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih. "Zato je v vseh naštetih, izjemno odmevnih in za davkoplačevalce zelo dragih primerih nujno odpraviti vsako senco dvoma v delo policije. Morda pa se bo ugotovilo, da delo ni bilo ustrezno opravljeno, in da bodo prišla na plano nova dejstva, na podlagi katerih bo tožilstvo imelo razloge za nadaljevanje svojega dela. V obeh primerih bo to le potrdilo pravilnost uvedene revizije," je svojo odločitev razlagal minister, pri tem pa povsem ignoriral opozorila stroke, da lahko samo tožilec nadzira preiskave NPU, ker jih tudi usmerja. In ne minister oziroma politika. Kot je razvidno iz poročila, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so bile za večino preiskav ustanovljene celo specializirane preiskovalne skupine strokovnjakov, ki jih vodijo tožilci, tako da politične teorije ministra Hojsa v praksi niso realne.

Kot smo razkrili že avgusta, je notranji minister zahteval revizijo petih kriminalističnih preiskav, in sicer tistih, ki se nanašajo na bančne zadeve oziroma na stanje v slovenskem bančnem sistemu iz leta 2012, zanima ga tudi kazenska ovadba Javne agencije RS za varstvo konkurence zoper našo medijsko hišo Pro plus, odredil je pregled poročila preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, pa tudi pregled spisa, ki se nanaša na parlamentarno preiskavo na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ter poročilo o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije. 

Gre za preiskave, na katere se je najbolj osredotočala prav stranka SDS, ki z epilogom ni bila zadovoljna. Minister Hojs je večkrat povedal, da "se v milijonskih oškodovanjih javnega denarja in pranja denarja za teroriste ni zgodilo nič". Državni sekretar Žan Mahnič je pozival, "da morajo kriminalisti, ki (nalašč) niso opravili svojega dela, odgovarjati", predsednik vlade Janez Janša pa je zapisal, "da je zakonska dolžnost ministra, da odredi revizijo postopkov v očitnih primerih pometanja velikega kriminala pod preprogo" in da "je strah pred preiskanim IranNLBgate neizmeren". Pa poglejmo dejstva in številke, ki izhajajo iz poročila NPU pred revizijo in govorijo nekaj povsem drugega kot politiki, tako kot tudi ugotovitve vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v predkazenskih postopkih.

Preiskovanje bančne kriminalitete

Kriminalistična policija in NPU sta se s preiskavo bančne kriminalitete začela ukvarjati že leta 2011, najprej zaradi kaznivih dejanj na škodo banke Hypo, nato na škodo Nove kreditne banke Maribor. Kasneje so obravnavali še škodo na Novi ljubljanski banki, Probanki in Factor banki. Leta 2012 je bila ustanovljena specializirana preiskovalna skupina za preiskavo bančnih kaznivih dejanj, v katero so bili vključeni predstavniki NPU, SDT, Urada za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, kasneje pa še Banke Slovenije. "Nacionalni preiskovalni urad je od aprila 2011 do aprila 2020 obravnaval 161 kaznivih dejanj na škodo bank, od katerih je podal kazensko ovadbo za 100 kaznivih dejanj, za 61 kaznivih dejanj pa poročilo, ker je iz zbranih obvestil in dokazov ugotovil, da ni bilo podlage za kazensko ovadbo," piše v poročilu Lepoša. Vse te predkazenske postopke so usmerjali oziroma vodili tožilci specializiranega državnega tožilstva. NPU pa trenutno obravnava še tri sume kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete. 

V poročilu najdemo pojasnila tudi glede zavržbe ovadbe parlamentarne preiskovalne komisije, v katerih je navedeno, da je bila NLB oškodovana za 400 milijonov evrov, kar smo razkrili prejšnji mesec. "Državni tožilec je pri obravnavi omenjene kazenske ovadbe ugotovil, da preiskovalna komisija ni podala natančnega opisa očitanih ravnanj in izvora domnevne škode v NLB v višini 400 milijonov evrov, da je očitek vsebinsko nekonkretiziran in posplošen ter v ničemer ne izkazuje konkretnih očitkov storitve kaznivega dejanja /.../ in ocenil, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazenskopravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe," piše v poročilu. 

Tudi za razvpito preiskavo glede domnevnega pranja iranskega denarja v NLB oziroma primer Farrokh je bila ustanovljena specializirana preiskovalna skupina. "V predkazenskem postopku, ki ga je vodil državni tožilec SDT, so se prvenstveno preučevali sumi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter odgovornost bančnikov znotraj NLB v zvezi z odprtjem in s poslovanjem preko bančnih računov tujih družb, pa tudi, ali so bili ti komitenti pri tem deležni kakšnih nedopustnih ugodnosti in ali so z odpustitvijo plačila stroškov prilivnih provizij ravnali v nasprotju s svojimi dolžnostmi. Pa še, ali so tem družbam na škodo banke pridobili protipravno premoženjsko korist," povzema preiskavo Uroš Lepoša. Hkrati so v predkazenskem postopku preverjali tudi obstoj drugih kaznivih dejanj, storjenih izven banke, predvsem pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi nevarnost proliferacije (omogočanja iranskega jedrskega programa) oziroma nevarnosti kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, še pojasnjuje Lepoša.

Niso pa preverjali sumov kaznivega dejanja kršitve omejevalnih ukrepov, saj je Kazenski zakonik RS to kaznivo dejanje inkriminiral šele z novelo, ki je pričela veljati 15. maja 2012, torej v času, ko so bili vsi preiskovani bančni računi že zaprti, in torej preko njih ni bilo izvršene nobene transakcije več. So pa preverjali sume drugih kaznivih dejanj, povezanih z opustitvami dolžnega ravnanja pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v NLB. Ta del je NPU zaključil s poročilom na SDT novembra 2018. Predkazenski postopek je nato državni tožilec končal s sklepom o zavrženju ovadbe in ni uvedel kazenskega pregona, o čemer smo podrobno poročali maja letos. Tako je zavrgel naznanitev vseh sumov kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete, ki jo je dala Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu.

Kriminaliteta v zdravstvu

Specializirano državno tožilstvo je leta 2014 ustanovilo specializirano preiskovalno skupino tudi zaradi ugotavljanja korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu v povezavi z javnimi razpisi za dobavo medicinskih materialov, opreme in zdravil, pri vzdrževanju medicinske opreme, pri izvajanju in zaračunavanju storitev v lekarniški dejavnosti ter zaradi ugotavljanja spornih finančnih transakcij in spornih nakazil med osumljenimi fizičnimi in pravnimi osebami. Zaradi suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje pranja denarja, piše v poročilu. NPU je v okviru delovanja te skupine podal kazensko ovadbo za 21 kaznivih dejanj, za 2 dejanji pa poročilo. Na ljubljanskem okrožnem sodišču že potekajo sojenja, tudi proti številnim zdravnikom. Sicer pa je NPU na področju kriminalitete v zdravstvu od avgusta 2011 do maja 2020 obravnaval še 61 kaznivih dejanj, od katerih je podal ovadbo za 32 kaznivih dejanj, za 29 pa poročilo. Tudi v teh zadevah že potekajo sojenja številnim osumljencem. Pet sumov kaznivih dejanj s področja kriminalitete v zdravstvu pa NPU še preiskuje.

NPU se je ukvarjal tudi z zaključnim poročilom o opravljeni parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Dokumentacijo, ki jo je posredovala preiskovalna komisija, so delno uporabili tudi kot dokazno gradivo. "Na SDT smo podali kazenske ovadbe za tri kazniva dejanja nedovoljenega sprejemanja daril in za tri kazniva dejanja nedovoljenega dajanja daril." 

"Poleg tega je NPU podal še šest poročil, ker na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za kazensko ovadbo, v katerih je obravnavanih 12 sumov istovrstnih kaznivih dejanj," je v poročilu zapisal nekdanji v. d. direktorja NPU Lepoša. Ob tem pojasnjuje tudi obravnavo vmesnega poročila o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije iz marca letos. Kriminalisti so dokument prejeli šele julija in prepoznali dve kaznivi dejanji, predkazenski postopek je še v teku. Kot opozarja, NPU pred tem ni obravnaval nobenih primerov sumov kaznivih dejanj, ki bi bili povezani z otroško kardiologijo. Nekaj predkazenskih postopkov je vodila Policijska uprava Ljubljana.

Ovadba agencije za varstvo konkurence zoper Pro Plus

V poročilu NPU najdemo tudi podatke, ki se nanašajo na predkazenski postopek zaradi ovadbe Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) zoper našo medijsko hišo Pro Plus zaradi suma kaznivega dejanja protipravnega omejevanja konkurence. Agencija je ovadbo leta 2017 vložila na SDT, tam so jo v reševanje odstopili NPU, za zadevo pa dajali tako pisne kot tudi ustne usmeritve na sestankih, ki so potekali v prostorih tožilstva, večkrat tudi v navzočnosti predstavnika AVK. "Ob upoštevanju, da je šlo v danem primeru za specifično pravno področje konkurenčnega prava, ki je v slovenski kazenskopravni teoriji in praksi slabo obravnavano, je SDT na Strokovno informacijski center Vrhovnega državnega tožilstva naslovilo prošnjo za strokovno pomoč. Na podlagi odobritve Vrhovnega sodišča je SDT angažiralo strokovnjaka konkurenčnega prava, ki je po predstavitvi zadeve in več opravljenih sestankih, na katerih so razčiščevali posamezna pravna vprašanja, podal strokovno mnenje. Bistvene elemente je nato SDT februarja 2019 posredovalo NPU v svojem strokovnem mnenju," pojasnjuje v poročilu Lepoša. In zapiše, da je tožilec podal še dodatne usmeritve za izvedbo drugih ukrepov za pridobitev dokazov. Po izvedenem preiskovalnem postopku so kriminalisti ugotovili, da ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Enakega mnenja so bili tudi na tožilstvu, zato so zavrgli kazensko ovadbo AVK in niso uvedli kazenskega pregona v tej zadevi.

Četudi so revizije preiskav nezakonite, so se vendar zgodile

Na nedopustno ravnanje notranjega ministra Hojsa in prvega moža policije Juriča so opozarjali številni strokovnjaki, pravniki, pa tudi Društvo kriminalistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije, ki je naročil svoje pravno mnenje glede odrejenih revizij kriminalističnih preiskav na NPU. Pravno mnenje je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru naročila tudi Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Fakulteta je za izdelavo mnenja prosila zunanjega sodelavca, doc. dr. Miroslava Žaberla, ki na fakulteti predava predmete s področja pooblastil in organizacije nadzorstvenih organov ter kazenskega prava. Žaberl ima dolgoletne praktične izkušnje na področju nadzora nad policijo, saj je vodil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve. 

Žaberl je v strokovnem mnenju zapisal, da so usmeritve notranjega ministra sporne iz dveh razlogov. "V primeru, da o konkretno navedenih kazenskih primerih državni tožilec še ni odločil, potem takšne usmeritve pomenijo nedopusten poseg v avtonomijo odločanja državnega tožilca. Državni tožilec je skladno z določili ZKP 'dominus litis' – gospodar predkazenskega postopka – in samo on lahko v določenih konkretnih kazenskih primerih policijo usmerja in hkrati nadzira. /.../ Zato so navedene usmeritve ob predpostavki nezaključenosti predkazenskega postopka v tem delu nezakonite." Za zadeve, o katerih je tožilec že odločil, pa so takšne usmeritve in obvezna navodila problematični zaradi nedopustnega poseganja v delo generalnega direktorja policije. Policijo vodi direktor in ne minister, je še zapisal Žaberl. 

"Usmeritve v tem delu odpirajo še druga vsebinska vprašanja kot so: vnaprejšnje prejudiciranje pristranskosti preiskovalcev NPU, način zagotavljanja 'nepristranskih nadzornikov' iz vrst policije, vsebina 'revizije' konkretnih policijskih postopkov, saj tega termina policijska in kazensko procesna zakonodaja ne pozna. In pa morebitno odgovornost predstojnika organa in nadzornikov v primeru izvršitve nezakonitih navodil," še opozarja profesor Miroslav Žaberl.

Glede na zapisano se torej postavlja vprašanje, ali bodo glede na vse zgoraj navedene podatke iz poročila in ugotovitve strokovnjakov, ki sodelujejo v specializiranih preiskovalnih skupinah, "nadzorniki" imeli pogum, da bodo povozili stroko in ugodili politiki.