Prenesi PDF

Uvedba univerzalne pravice do popravila


Zares lastimo si le tisto, kar lahko popravimo.

Zaradi želje po čim večjem dobičku nekateri proizvajalci izdelke namerno snujejo tako, da jih je čim težje popraviti oziroma, da se potrošnike prisili v uporabo dragih licenciranih serviserjev. To prizadene tako gospodinjstva kot tudi podjetnike in kmetovalce, ki se jim onemogoča samostojno popravilo naprav in delovnih strojev, ki so jih že kupili.

Hiperprodukcija hitro pokvarljivih izdelkov ima škodljive učinke na naše okolje, saj nas zasipa s stotinami ton nevarnih odpadkov, kot so odslužene baterije in deli elektronike. To dejstvo vse bolj prepoznavajo tudi evropske institucije in odločevalci.

Definirati moramo pomembne parametre in metode za oceno popravljivosti in ponovne rabe izdelkov, kot so možnost nadgradnje, enostavnost menjave ali dostopa do določenih komponent. Prav tako je potrebno vzpostaviti indeks zmožnosti ponovne rabe izdelkov.

Univerzalna pravica do popravila bi morala biti pomemben del podnebne politike, saj bi z njo postavili okolje in kupno moč potrošnikov nad kratkoročne dobičke proizvajalcev.

Evropska komisija je oktobra 2019 sprejela paket regulacij, ki proizvajalce gospodinjskih aparatov zavezujejo k zagotavljanju rezervnih delov za popravilo 10 let po nakupu izdelka. Komisija se je k postopni uveljavitvi pravice do popravila zavezala tudi v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, nov standard EN45554 pa jasno definira, kaj popravljivost sploh pomeni.

Kako bomo to uredili?

  • V Sloveniji bomo po vzoru Francije uvedli ocene popravljivosti izdelkov.
  • Uvedli bomo prepolovitev DDV za popravila.
  • Vzpostavili bomo shemo za povračila tudi do 50 % stroškov popravila elektronskih aparatov.
  • Novim in obstoječim popravljalnicam bomo ponudili finančne vzpodbude za vzpostavitev in širitev njihove dejavnosti.

Na vrh

Last modified on 2022-03-01