Klemen Grošelj in Ljudmila Novak o poročilu o vladavini prava

Pri pregledu pravosodnega sistema Slovenije Evropska komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, še navaja.

Komisija med drugim ugotavlja tudi, da se sodni svet in državnotožilski svet spopadata z izzivi glede sredstev. Sodni svet bi po mnenju deležnikov potreboval dodatne vire za okrepitev administrativne zmogljivosti, tudi za izboljšanje procesa izbire sodnikov. Državnotožilskemu svetu primanjkuje človeških in finančnih virov, kar negativno vpliva na splošno kakovost državnega tožilstva, piše v poročilu.

Omejena sredstva za KPK in Akos

Sorodna novica Bruselj: Številne države imajo visoke standarde pravne države, pred nekaterimi pa so izzivi

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu opozarja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo skrb. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu.

Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.

Komisija navaja, da prebivalstvo še zlasti velike medije v Sloveniji pogosto dojema kot politično pristranske. Na primer, za najmanj dve televizijski postaji ter tudi nekatere tiskane in spletne medije se šteje, da so pod nadzorom politične stranke. V tem kontekstu omenja MPM (Media Pluralism Monitor) 2020, ki navaja visoko tveganje glede politične neodvisnosti medijev.

Prav tako komisija navaja zaskrbljenost deležnikov glede morebitnih sprememb financiranja RTV-ja in upravljanja STA-ja, za katere se šteje, da so politično motivirane.

Mnenje o medijskem prostoru

V Bruslju ob tem še poudarjajo, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni.

Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a opozarja na spletno nadlegovanje in grožnje.

"Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poglavju o Sloveniji.

V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija poudarja, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upoštevajo vselej stališča neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.

MZZ: Gre za prvo tako poročilo, ki je za Slovenijo razmeroma ugodno

Na zunanjem ministrstvu menijo, da je poročilo za Slovenijo razmeroma ugodno. Ob tem pričakujejo, da bo poročilo sprožilo živahne razprave v javnosti kot tudi v okviru institucij EU-ja. Razprave naj bi bile odprte, neselektivne in konstruktivne ter bodo prispevale k oblikovanju soglasja o realnem stanju vladavine prava v Sloveniji in v EU-ju in o potrebnih korakih za izboljšanje. To bi bilo izjemnega pomena v okviru metodoloških izpopolnitev pri pripravi prihodnjih poročil in krepitvi vladavine prava tako doma kot v EU-ju v prihodnjih letih, so na MZZ-ju poudarili v sporočilu za javnost

Ob tem so sicer spomnili, da Slovenija podpira oblikovanje mehanizma spremljanja vladavine prava in pripravo poročila že vse od začetnih idej. "Verjamemo, da je vladavina prava temelj medsebojnega zaupanja med državami članicami in institucijami EU-ja. Zato mora spremljanje vladavine prava potekati transparentno, ob uporabi enotnih, verodostojnih, zanesljivih in primerljivih virov. Zagotavljati mora poglobljeno in enako obravnavo ob ustreznem upoštevanju vseh relevantnih konkretnih okoliščin v državah članicah in institucijah EU-ja," so dodali.

Za opozicijo tako poročilo pričakovano

Poročilo je glede na poteze slovenske vlade pričakovano, menijo v opozicijskih strankah LMŠ, SD in Levica. Po njihovem mnenju je približevanje Slovenije državam, ki ne spoštujejo vladavine prava, skrb vzbujajoče.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je poudaril, da je Slovenija "v neslavnem klubu držav, ki ne spoštujejo vladavine prava in izvajajo pritisk na medije".

Tudi Matjaž Nemec iz SD-ja je dejal, da so pričakovali takšno poročilo. "Mislim, da v politiki in tudi v širši javnosti ni presenečenj, da se je to zgodilo, potem ko so se dogajale depeše, potem ko so se dogajali predvsem pritiski na medije od urada vlade za komuniciranje, ministrstva za zunanje zadeve, ministra Anžeta Logarja. Posledično je odraz stanja v Sloveniji viden tudi v Bruslju," je dejal.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je medtem poudaril, "da je to, da se približujemo neki skupini držav, ki je eksplicitno proti evropskim vrednotam, kot so Madžarska, Poljska in še nekatere druge, realnost, s katero se soočamo in ki jo bo treba seveda tudi na neki način presekati".

Društvo novinarjev: Poročilo pritrjuje našim opozorilom

Poročilo Evropske komisije o vladavini prava po mnenju Društva novinarjev Slovenije (DNS) pomeni, da so opozorila o nezadostni regulaciji lastništva medijev in nadlegovanju novinarjev v Sloveniji realen prikaz stanja. Po besedah predsednice DNS-ja Petre Lesjak Tušek bi si želeli, da bi opozorilom prisluhnili tudi slovenski odločevalci.

V društvu so danes pozdravili ugotovitve Evropske komisije v poročilu o vladavini prava, ki se nanašajo na novinarje in medijsko krajino. Komisija namreč v več točkah pritrjuje opozorilom DNS-ja, zlasti ko gre za nezadostno regulacijo medijskega lastništva ob konfliktu interesov, ko gre za sprege s političnimi strankami.

Poleg tega Bruselj pritrjuje opozorilom o napadih in nadlegovanju novinarjev na družbenih omrežjih in prek sodnih postopkov, s čimer se poskuša novinarje osamiti, diskreditirati in utišati, je pojasnila Lesjak Tuškova.

V povezavi s tem so v društvu pripravili tudi navodila za novinarje, ki so žrtve groženj in napadov, in protokol za uredništva za podporo novinarjem, ki so tarče spletnega nadlegovanja. "Novinarje znova pozivamo, da vse grožnje prijavijo policiji, delodajalce pa, da novinarjem nudijo podporo, ki jo potrebujejo," je poudarila predsednica DNS-ja.

Pravosodna ministrica zadovoljna

Glede stanja na področju pravosodja je poročilo zelo korektno pripravljeno, je v prvem odzivu povedala pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Poročilo Evropske komisije po njenih besedah ugotavlja, da je slovensko pravosodje v dobri kondiciji.

Komisija je v poročilu pohvalila uporabo informacijske tehnologije, dobro delovanje sodnega sveta in vrhovnega sodišča pri upravljanju kadrov in na splošno pri samem upravljanju sodstva, je pojasnila ministrica.

Bruselj poleg tega navaja, da sodni zaostanki niso več sistemska težava, da pa je še vedno predolg rok reševanja pri zadevah, ki se tičejo pranja denarja. Glede tožilstva povedo, da je storjen napredek, da pa je še vedno veliko izzivov na področju odkrivanja in preganjanja tako finančnega kot gospodarskega kriminala, je dodala.

Prvo poročilo o vladavini prava

Prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah Evropske unije, ki naj bi bilo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredinja na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila, poglavje za Slovenijo je štelo 16 strani, in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je z zamudo posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija teh komentarjev očitno ni upoštevala, saj je povzetek poročila v današnjih dokumentih enak kot v osnutku.