Iz občinskih redarjev v občinske policiste

Piratska stranka je v DZ vložila peticijo proti širjenju pooblastil. Preverili smo, kakšne so nove pristojnosti redarja.

Objavljeno
15. december 2016 20.53
tjg*redarji
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič
Ljubljana - Poslanci so danes odločili, da je novela zakona o občinskem redarstvu, ki jo je predlagala vlada, primerna za nadaljnjo obravnavo. Če bo na koncu tudi sprejeta, bodo redarji lahko proti ljudem, ki se bodo upirali, jih poskušali napasti ali se samopoškodovati, uporabili prisilna sredstva.

Zato je Piratska stranka dan prej v državni zbor vložila peticijo s 5000 podpisi proti širjenju njihovih pooblastil. Novelo je podprlo 45 poslancev, šest jih je bilo proti. Predlog zdaj roma na odbor za notranje zadeve, ki je matično delovno telo in na katerem bodo poslanci najverjetneje predlagali kar nekaj amandmajev.

Vrste pooblastil se ne spreminjajo, spreminjajo se pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, ki bodo po novem dovoljeni v primerih, ko oseba ne upošteva redarja in hoče oditi, je v imenu vlade pojasnil državni sekretar ministrstva za javno upravo Nejc Brezovar. Redarji bodo še vedno sledili načelu sorazmernosti in uporabljali najmilejše možno sredstvo. Zakon poleg tega uvaja evidenco o uporabi teh sredstev.

Za povečavo klikni na fotografijo.

Sodeč po poslanskih razpravah se noveli obeta podpora. Tako so napovedali v Desusu; njihov poslanec Benedikt Kopmajer je poudaril, da se z njo spreminjajo le tista določila, ki so zdaj neučinkovita. Bojana Muršič, poslanka SD, je dejala, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar ga bo treba z amandmaji še dodelati. Jani Möderndorfer (SMC) spremembe prav tako podpira, saj je policija podhranjena in bi zato občinski redarji lahko prevzeli del njenih pooblastil, kot je urejanje prometa in nadzor javnega reda. Obregnil se je ob številne poslanske razprave, češ da redarji niso dovolj usposobljeni za uporabo novih pooblastil, in postregel s podatkom, da je najmanj polovica redarjev nekdanjih policistov.

Vinko Gorenak je v imenu SDS povedal, da zakonu ne nasprotujejo in da bi morali slediti evropskim standardom ter krepiti »lokalne policije«. Spremembam niso naklonjeni v ZL in NSi. »To je recept za to, da se občinsko redarstvo spremeni v neke vrste nezadostno nadzirano občinsko šerifovstvo,« je pojasnil Franc Trček iz ZL. Matej Tonin iz NSi meni, da vlada s predlogom pušča odprta vrata za zlorabe pooblastil, zato ga ne bodo podprli. Brezovar je po razpravi poudaril, da mora redarstvo ostati posebna javna služba, ločena od policije.

Nad uveljavitvijo telesne sile in uporabe plinskega razpršilca so ogorčeni v zunajparlemantarni Piratski stranki, kjer si prizadevajo za nadzor redarjev celo s pomočjo telesnih kamer. Kritični so tudi do njihove izobrazbe in usposabljanja, saj traja le štiri mesece in ga opravi tako rekoč vsak. Med drugim pozivajo k višji kakovosti izobraževanja kandidatov, preden jim podelijo dodatna pooblastila.

V dveh tednih so zato zbrali podpise in državnemu zboru (ter notranjemu ministrstvu in ministrstvu za javno upravo) včeraj vročili peticijo, s katero pozivajo poslance k zavrnitvi širših pooblastil redarjev, ki vse bolj spominjajo na policijska. Izenačevanje obeh vlog je zanje nedopustno. Nasprotno, da država zaradi predloga ne postaja policijska, pa sta se strinjala Dušan Verbič (SMC), ki je opomnil, da ima policija mnogo večja pooblastila kot redarstvo, in Gorenak, ki ni razumel, zakaj bi kdo o tem vlagal peticije, saj da gre za krpanje luknje v zakonu, ki so ga poslanci dolžni izpolniti.