Uredniki večjih slovenskih medijev so na javnost naslovili pismo, ker se "zavedajo kritičnosti in pomembnosti trenutka, v katerem so se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa".

Kriza je zadela vse, odgovor nanjo je lahko le kolektivna akcija družbe. Ta mora biti sposobna "pogovarjati se in pogovoriti o sebi", sicer bodo posledice "strašljive in bodo nepopravljivo zadele generacije, ki prihajajo". Mediji se svoje odgovornosti zavedajo in svoj del naloge opravljajo, so zapisali uredniki.

"Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19."

Pri tem so poudarili, da so, ne glede na izjemnost časa, najprej odgovorni javnosti. Postavljati morajo tudi tista vprašanja, ki so za nosilce oblasti neprijetna, in dogodke umeščati v širše sotvarje. Pri tem se spoprijemajo s "stampedom lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij" in ne glede na vse vztrajajo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. "Za nas šteje le resnica," piše v pismu.

Po čem je Slovenija izjema

Podpisani se po lastnih navedbah zavedajo, da je situacija izjemna, brez primerjave v sodobnosti in da posledično terja izjemne ukrepe, ki posegajo v civilizacijske pridobitve, pravice in svoboščine. Tako je po mnogih državah sveta in Slovenija ni nobena izjema. Je pa Slovenija po navedbah 22 podpisanih izjema po nečem drugem.

"Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del 'nove normalnosti': v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo."

V primerljivih demokratičnih državah oblasti poteze in ukrepe utemeljujejo strpno, konsistentno in razumljivo ter jih usklajeno osmišljajo, pri nas pa iščejo krivce, pri čemer smo v "zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji".

Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze. Kot primer med drugim navajajo "poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij". Redkokje v Evropski uniji so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade, sporočajo odgovorni uredniki.

Seznam tovrstnih incidentov je dokumentiran, o njih pa so bile obveščene reprezentativne in relevatne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve, nadaljujejo.

Posledice obračunavanja z mediji so za družbo uničujoče, saj takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, vpliva pa tudi na življenja državljanov.

Priznali so, da mediji delajo tudi napake, zato pred kritiko ne bežijo. Sploh ne zato, ker so mediji v slabih razmerah: nestrateško in neodgovorno medijsko lastništvo, zastarela medijska zakonodaja, finančne in kadrovske zagate. Poleg pritiskov oblasti vse to predstavlja dodatno breme in otežuje kakovostno novinarsko delo.

A ravno v tej krizi je postalo jasno, da državljani kakovostno novinarsko delo potrebujejo in, sodeč po raziskavah, po njem tudi intenzivno posegajo. Brez tega bi bilo javno zavedanje o nevarnostih virusa bistveno slabše, navajajo podpisani.

Pismo sklenejo s slednjim zapisom: "Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas, kot družbe."

Janša s kritikami predvsem na družbenem omrežju Twitter

Predsednik vlade je sicer v preteklih mesecih večkrat z zapisi na Twitterju odgovornost za slabo epidemiološko sliko preložil na medije.

O pritiskih na novinarje govorijo tudi v Bruslju

Da se je svoboda medijev v Evropski uniji v zadnjem času poslabšala, je opozoril tudi odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine. Novinarji se po njihovem mnenju izpostavljeni nasilju, nadlegovanju in pritiskom, zato je odbor podprl resolucijo, v kateri je obsodil "poskuse vlad nekaterih držav članic, da bi utišale kritične in neodvisne medije". Evropski parlament jo bo po poročanju STA-ja sprejemal na novembrskem zasedanju.