V času, ko notranji minister Aleš Hojs protivladne protestnike primerja s svinjami, policiste označuje za lenuhe, premier Janez Janša pa poslanca opozicijske stranke pošilja na psihiatrijo, želi vlada kaznovati prebivalce, ki bi si drznili vznemiriti ali celo razburiti člana vlade ali parlamenta.
Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je lahko tedanji poslanec Žan Mahnič ustavne sodnike brez posledic označil za »mafijo, ki ščiti mafijo«, leta 2021, med Janševo vladavino, pa volivci ne bodo smeli ogovoriti svojih predstavnikov in jim morda povedati kakšne krepke glede njihovega delovanja, ker bi se lahko izvoljenci počutili vznemirjene?
Vlada je na dopisni seji podala soglasje k predlogu amandmajev k vladnemu predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Predlog spremembe je pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Aleš Hojs.
»Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali tudi, če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve,« je v soglasju navedla vlada.
Cenzura na ulici?
Spremembe tako po pojasnilih vlade določajo kvalificirano obliko prekrška nedostojnega vedenja, če je takšno ravnanje usmerjeno tudi zoper uradno osebo v zvezi z uradnim poslovanjem in zoper najvišje predstavnike oblasti ali njihove bližnje.
Za vznemirjanje ministra, poslanca, ustavnega ali vrhovnega sodnika vlada predlaga od 500 do 1000 evrov globe. To je 200 evrov manj, kot znaša najvišja kazen za prekoračitev omejitve hitrosti na avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro. Vlada bi tako vožnjo s hitrostjo več kot 180 kilometrov na uro, ki neposredno ogroža človeška življenja, praktično izenačila s prekrškom vznemirjanja poslanca.
Ob tem velja poudariti, da imamo ljudje različno toleranco do vznemirjanja. Postavlja se vprašanje, ali se bo pod grožnjo tisočevrske globe še kateri državljan, razen na strankarskih shodih, upal ogovoriti ministra ali poslanca, ki bi se lahko razburil že zaradi izrečenega očitka, da ne dela v korist ljudstva.
Po drugi strani bo lahko premier še naprej vznemirjal domačo in tujo javnost s čestitkami poražencem na volitvah v tujih državah in trditvami, da genocida v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.
Spet o psihiatrični kliniki
Omenjeno vladno soglasje k predlogu sprememb sicer prihaja deset dni po tem, ko so predstavniki tako imenovanega kolesarskega protestniškega gibanja pred planinsko kočo na Kredarici verbalno napadli predsednika vlade Janeza Janšo in notranjega ministra.
Predsednik SDS je že na začetku, ko so vanj usmerili kamero, protestnikom zabrusil, da ni »vedel, da ima Polje (psihiatrična bolnišnica v Ljubljani, op. a.) dan odprtih vrat«.
Protestniki so Janši in Hojsu namenili več kritičnih, nekateri pa tudi žaljivih besed. Janši so med drugim očitali, da je ukradel demokracijo, in ga vprašali, kaj ima povedati ljudem, ki so mu z zavrnitvijo novele zakona o vodah na referendumu izrekli nezaupnico.
Janša se je polemiki s protestniki po izrečenih očitkih izognil oziroma jim je odgovoril z molkom, s Hojsom pa so izmenjali nekaj besed, nato pa sta premier in minister odšla.
Uvedba verbalnega delikta nepotrebna
Po oceni pravnice Nataše Pirc Musar je uvedba »verbalnega delikta povsem nepotrebna«. Slovensko kaznovalno pravo namreč po njenem mnenju v dovoljšnji meri ščiti osebno varnost in osebnostne pravice uradnih oseb oziroma politikov. Ta zaščita je dosežena skozi kaznivo dejanje grožnje, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ki se v tem primeru preganjajo celo po uradni dolžnosti, ter skozi prekrške zoper javni red in mir. Dodaten prekršek bo v pravni red vnesel veliko nejasnosti in prinesel več odgovorov kot vprašanj, meni Pirc Musarjeva. »Poleg tega je nenavadno, da trenutna oblast, ki je najbolj glasna pri obsojanju nekdanjih režimov, ponovno uzakonja delikt, ki so ga takrat poznali in ga je vedno kritizirala. Poudariti velja še, da so javne osebe tako v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi slovensko sodno prakso dolžne trpeti hujše posege v svoje pravice, in sicer prav zaradi izpostavljenosti tovrstnih funkcij v širši javnosti. Tako so dolžne trpeti hude, celo žaljive kritike, če gre za razpravo, ki je v javnem interesu. Uvajanje verbalnega delikta je torej s tega vidika najmanj neobičajno in morda kaže na ignoranco oblasti in nepoznavanje oziroma nerazumevanje obstoječih predpisov,« še meni.
