Prenesi PDF

Zmanjšanje količine odpadkov s krožnim gospodarstvom


Preplavljeni smo z odpadki. Material, ki bi lahko še bil uporaben gnije na odlagališčih. Zmanjšajmo količino odpadkov, reciklirajmo in preklopimo na krožno gospodarstvo!

Recikliramo in kompostiramo le del komunalnih odpadkov. Tudi do polovica mešanih komunalnih odpadkov je biološko razgradljivih. Te odpadke bi lahko kompostirali in jih uporabili za gnojenje tal, ki nimajo dovolj hranil.

Nizke stopnje recikliranja povzročajo veliko količino odpadkov. Uporabne materiale odlagamo in sežigamo, osnovne surovine, ki jih imamo na deponijah v izobilju pa po nepotrebnem rudarimo. Proizvodnja komunalnih odpadkov v Sloveniji še vedno narašča.

Cilj evropske zakonodaje je do leta 2030 zmanjšati proizvodnjo mešanih komunalnih odpadkov za 50 odstotkov. Poleg tega naj bi v skladu z evropsko direktivo delež recikliranja komunalnih odpadkov leta 2030 znašal 60 odstotkov, leta 2035 pa 65 odstotkov. Uspešno lahko recikliramo in ponovno uporabimo papir, steklo, kovine in embalažo za pijače.

Glavna težava je plastika, ki predstavlja približno 25 odstotkov komunalnih odpadkov. Trenutno 55-75 odstotkov plastike konča na odlagališču ali v sežigalnici. Podobna težava je z gradbenimi odpadki, ki predstavljajo 56 odstotkov celotne letne proizvodnje odpadkov.

Poleg tega reciklirani izdelki ljudem pogosto niso zanimivi, čeprav so kakovostni.

Druga težava je število izdelkov za enkratno uporabo, ki se uporabljajo tudi tam, kjer obstajajo alternative za večkratno uporabo.

Po enkratni uporabi postanejo ti izdelki odpadki in se za povrh tega pogosto ne reciklirajo.

Plastika za enkratno uporabo je škodljiva za okolje, zlasti na koncu svojega življenjskega cikla. V večini primerom konča v naravi ali na odlagališčih, kjer se razgradi v mikroplastiko. Plastika predstavlja 49 odstotkov odpadkov v oceanih, škoduje zemlji, živalim in posledično tudi ljudem. Onesnaženost pokrajine s plastiko negativno vpliva tudi na turizem.

Biološki odpadki, ki jih je mogoče kompostirati in uporabiti za gnojenje tal, ki nimajo dovolj hranil, so zdaj na odlagališčih večinoma neuporabljeni. Ker zajem metana s kogeneracijskimi enotami ni 100-odstoten, se ta toplogredni plin, ki je do 30-krat močnejši od CO2, sprošča tudi v ozračje.

Kako bomo to uredili?

  • Predlagamo, da izdelke na trgu razlikujemo na podlagi analize življenjskega cikla (LCA) in dajemo prednost tistim, ki so okolju prijazni. LCA bi morala biti osnova za eko-modulacijo in druge ukrepe. To bo spodbudilo rabo embalaže za večkratno uporabo kot alternative plastiki za enkratno uporabo.
  • Uvedli bomo nižjo stopnjo DDV na reciklirane izdelke.
  • Podprli bomo prodajo komposta in njegovo nanašanje na kmetijska zemljišča (rešitev bo plod dogovora s strokovnimi organizacijami ter ministrstvima za kmetijstvo in okolje).
  • Zagotovili bomo vključitev uporabe recikliranih materialov v tehnične standarde in pripravili standarde za reciklirano plastiko.
  • Zavzemali se bomo za uvedbo davka na izbrane izdelke iz osnovnih surovin, kar bo vplivalo na proizvajalce.
  • Podprli bomo subvencije za reciklažo, predvsem gradnjo reciklažnih obratov in sortirnic.
  • Podpirali bomo uporabo recikliranih gradbenih materialov.
  • Občine bomo motivirali in podprli pri zmanjševanju plastike za enkratno uporabo. Pripravili bomo vodnik dobre prakse na tem področju.
  • Zmanjšali bomo subvencije za zagotavljanje odkupne cene električne energije iz biomase za upravljavce kmetijskih bioplinarn (BPS), da bi jih motivirali za opustitev le teh in vstop na trg obdelave bioloških odpadkov.
  • Zavzemali se bomo za kompostiranje v gospodinjstvu in skupnostih.
  • Pripravili bomo izobraževalno gradivo, ki bo predstavilo možnosti uporabe recikliranih surovin.
  • Delali bomo v skladu z Evropsko strategijo za plastiko in krožno gospodarstvo.

Na vrh

Last modified on 2022-03-01