Protikorupcijska komisija zasledila več tveganj "ugrabitve države"

To ugotavlja komisija v poročilu za leto 2010. Kot opozarja, pri določenem krogu podjetij obstaja visoka korelacija med spremembami na oblasti in izplačili tem podjetjem.

"Obstaja zelo omejen krog subjektov, ki poslujejo z državo" Komisija v letnem poročilu med drugim opozarja na izrazito nizko stopnjo konkurenčnosti oz. na visoko stopnjo monopolizacije trga na področju nekaterih storitev, kot so farmacija, informatika in gradbeništvo. Pri storitvah, kot so informatika, odvetništvo in notarji pa opozarja, da "obstaja zelo omejen krog subjektov, ki poslujejo z državo".

Obenem na določenih področjih - zopet informatika in odvetništvo - državna uprava, še bolj pa različne agencije, javni zavodi, ustanove in skladi "v nesorazmerno visokem deležu za opravljanje nalog najemajo zunanje izvajalce storitev, čeprav imajo za to zaposlene ustrezne javne uslužbence".

"Z odvetniki je tako kot z duhovniki - gre za zaupanje"

Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc je v zvezi s tem pojasnil, da se odvetniške storitve plačujejo po določeni tarifi in da zato zanje ni potrebno javno naročanje. Prav tako je izpostavil, da je "z odvetniki tako kot z duhovniki - gre za zaupanje".

Torej je logično, da imajo tisti, ki se izkažejo za kvalitetne ter zaupanja vredne, da točno, natančno in v skladu s tarifo opravljajo svoje obveznosti, boljši položaj kot ostali. Vprašanje pa je res, ali imajo vsi priložnost, da se izkažejo, dodaja Kozinc.

Sicer pa v pravnih postopkih državo večinoma zastopa državno pravobranilstvo, še izpostavlja Kozinc.

"Težko bi naredili analizo"

Predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter pa pravi, da je dejstvo tudi, da vsi državni uslužbenci, ki so zadolženi za podpise pogodb (na primer ministri in državni sekretarji) deponirajo podpise pogodb pri notarski zbornici, ta pa jih posreduje vsem notarjem. Tudi če podpise deponirajo pri enem od notarjev, jih ta posreduje notarski zbornici.

"To torej pomeni, da so podpisi ministrov in državnih sekretarjev deponirani pri vseh notarjih v državi," pravi Tičar Bešterjeva. Dodaja pa, da niso delali kakšne posebne analize, ki bi dokazovala, da bi bili nekateri notarji posebej privilegirani s strani države. "Posli in stranke notarjev so skrivnost, zato bi bilo tako analizo tudi težko narediti," še dodaja.

Svoje izsledke glede omejenega kroga subjektov, ki poslujejo z državo, komisija v poročilu prične s hipotezo o stanju odnosov slovenskega gospodarstva s proračunskimi uporabniki. Ta navaja, da "obstaja krog podjetij, ki z državo poslujejo na podlagi političnih povezav in ne na podlagi pravil, ki veljajo v tržnem gospodarstvu, ter da obstaja krog podjetij, katerih poslovanje s proračunskimi uporabniki je izredno stabilno".

Hipotezo potrjujejo z izračuni Komisija hipotezo potrjuje z izračuni izplačil v treh obdobjih: od 1. januarja 2003 do 1. novembra 2004, od 1. novembra 2004 do 1. novembra 2008 in od 1. novembra 2008 do 31. decembra 2010.

Analiza je razkrila 65 podjetij, ki so prejemala plačila v mesečnem znesku nad 5.000 evrov pretežno v prvem in tretjem obdobju. Pri tem so ta podjetja v prvem obdobju mesečno prejela v povprečju 374.805 evrov, v drugem obdobju 23.689 evrov, v tretjem obdobju pa 584.896 evrov.

Na drugi strani je bilo identificiranih 252 podjetij, ki so prejemala izplačila v mesečnem znesku nad 5.000 evrov pretežno v drugem obdobju. Pri tem so ta podjetja v prvem obdobju mesečno prejela v povprečju 200.010 evrov, v drugem obdobju 6.168.729 evrov, v tretjem obdobju pa 408.863 evrov.

Imen v poročilu ne navajajo Nekatera od omenjenih podjetij komisija v poročilu predstavi na konkretnih primerih izplačil, vendar imen v poročilu ne navaja. Iz več grafov je razvidno, da so nekatera podjetja z državo poslovala zlasti v mandatih vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja, druga pa v mandatu vlade Janeza Janše.

Nekateri skoraj v celoti odvisni od poslovanja z državo Komisija pa je ob tem identificirala tudi podjetja, na katera izplačila iz javne blagajne niso vplivala, je pa zanje značilno, da je poslovanje "zelo nefleksibilno" oz. so v odnosu s proračunskim uporabnikom v monopolnem položaju. Gre med drugim za farmacevtska podjetja, ki tržijo medicinske pripomočke in za t. i. IT-podjetja (podjetja s področja informacijskih tehnologij). Nekatera med slednjimi so skoraj v celoti (več kot 90-odstotno, eno podjetje celo 98,6-odstotno) odvisna od poslovanja z državo. To pa po oceni komisije predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

"Poslovno okolje v Sloveniji ni transparentno" V sklepni oceni protikorupcijska komisija med drugim zapiše, da poslovno okolje v Sloveniji ni transparentno. "V njem vztraja preveč privilegiranih akterjev, katerih financiranje poteka v skladu z mehanizmi, ki niso tržni, pač pa so utemeljeni na interesnih povezavah," je navaja komisija v letnem poročilu za leto 2010.

Opozorila glede sistemske korupcije

Poročilo tudi ugotavlja, da je korupcija v Sloveniji večji problem, kot smo si pripravljeni priznati. V nasprotju s klasično administrativno korupcijo, ki v Sloveniji ne predstavlja neobvladljivega problema, je po oceni komisije zaskrbljujoča stopnja sistemske korupcije in korupcije belih ovratnikov v povezavi z organiziranim gospodarskih kriminalom.

"Onemogočen je optimalen razvoj pravne države" Kot navaja poročilo, v Sloveniji "nismo priča izrazito šibki pravni državi, ki bi sama po sebi omogočala razrast sistemske korupcije in korupcije belih ovratnikov, ampak je trend obrnjen: sistemska korupcija onemogoča optimalen razvoj pravne države". Veliko vlogo pri tem igrajo "sicer legitimne mrežne povezave na kapitalski, politični in interesni osnovi, ki so v Sloveniji zaradi njene majhnosti poseben problem," piše v poročilu.

V Sloveniji je 12 od 13 dejavnikov sistemske korupcije

Komisija ob tem opozarja, da v Sloveniji obstaja kar 12 od 13 dejavnikov, ki jih teorija prišteva med indikatorje tveganja za sistemsko korupcijo.

Ti dejavniki so obstoj gospodarskih monopolov, kartelov in omejena konkurenca; veliki državni in lokalni infrastrukturni projekti; politično obremenjeni procesi ekonomske liberalizacije in privatizacije; majhna verjetnost odkritja in kaznovanja; dolgotrajni sodni postopki ter institucionalna in politična negotovost. Slednja je "povezana s krizo, volitvami in nizkim zaupanjem v institucije pravne države in političnega sistema".

Indikatorji tveganja so tudi neizdelan sistem javnega naročanja s šibkim nadzorom; politizacija ali netransparentna privatizacija medijskega prostora; nedodelan sistem notranjih revizij glede smotrnosti porabe javnega denarja; šibkost nadzornih organov v gospodarstvu in nezadostna korporativna kultura na področju skladnosti poslovanja; neučinkovit in netransparenten sistem financiranja podjetništva s strani finančnih institucij; vpliv lobijev na zakonodajni proces; netransparentnost javnih institucij oziroma nezadosten sistem dostopa do informacij.

Nezadostno ureditev nadzora nad financiranjem političnih strank

V Sloveniji po oceni komisije obstajajo vsi našteti dejavniki razen zadnjega. Med tveganja za sistemsko in politično korupcijo pa komisija prišteva še nezadostno ureditev nadzora nad financiranjem političnih strank.

Pohvalili so zakon o integriteti Med pozitivnimi premiki na institucionalnem in normativnem področju pa komisija v letu 2010 vendarle izpostavlja sprejetje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada.