Primanjkljaj v državni blagajni znaša 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času.

Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se povišale za 13,8 odstotka, na 976,4 milijona evrov. To povišanje je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Za 4,9 odstotka višji kot v prvih sedmih mesecih lani so bili tudi izdatki za blago in storitve, medtem ko je bilo za poplačilo domačih in tujih obresti iz proračuna izplačanega 8,5 odstotka manj denarja kot lani v tem času. Nižji izdatki iz tega naslova so posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.

V okviru tekočih transferjev je bilo za subvencije v sedmih mesecih letos namenjenih 618,8 milijona evrov oz. 42,7 odstotka manj kot pred letom, največ za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo.

Izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se povečala za 58,4 odstotka in so v sedmih mesecih skupaj znašala 1,71 milijarde evrov. Po blizu eno tretjino tega zneska predstavljajo transferji za zagotavljanje socialne varnosti ter drugi transferji posameznikom, ki so se oboji povečali za po nekaj več kot 50 odstotkov.

Dve milijardi za protikoronske ukrepe

Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.

Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 26,1 odstotka in so skupaj znašali 3,14 milijarde evrov. Transferji javnim zavodom so znotraj tega zneska porasli za 41,3 odstotka, glavnina povečanja pa izhaja iz višje obveznosti za stroške dela.

Izplačil investicijskih odhodkov in transferjev je bilo do konca julija za 418,8 milijona evrov, kar je 34,5 odstotka več kot lani. Največji delež teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev.

Vplačila v proračun EU-ja so v tem obdobju znašala 345,7 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višja za 9,2 odstotka. Ta rast je po navedbah finančnega ministrstva skladna s sprejetim proračunom EU-ja ter je posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

Še višji primanjkljaj je ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost (DDV) ter prejetih sredstev iz EU-ja.

Davkov se je v prvih sedmih mesecih v proračun nateklo 5,14 milijarde evrov, kar je 23,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Pri tem so se prilivi od dohodnine povečali za 45,9 odstotka, od davka od dohodkov pravnih oseb pa celo za 75,4 odstotka, potem ko sta bila v lanskem letu dva obroka akontacij tega davka oproščena plačila.

Več kot petina več pobranega DDV-ja

DDV-ja je država med januarjem in julijem pobrala 21,4 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani, ko je večji del veljalo zaprtje javnega življenja kot posledica interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, kar se je odražalo v zastoju gospodarske dejavnosti in porabe prebivalstva. Prav tako so v primerljivem obdobju lanskega leta nekatera podjetja pri plačilu obveznosti glede DDV-ja zaprosila za odlog in obročno plačevanje davčnih obveznosti.

Prejeta sredstva iz EU-ja so se povečala za 16 odstotkov, na skupaj 431,6 milijona evrov v sedmih mesecih.

Dolg državnega proračuna se je julija, ko je Slovenija uspešno izdala prvo trajnostno obveznico, in sicer v višini ene milijarde evrov z ročnostjo 10 let, povečal za približno milijardo evrov in je zadnji dan meseca znašal 37,5 milijarde evrov.

BDP se je povečal za 16,3 odstotka

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ je k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast obsega zunanje trgovine, močno so se povečale tudi nanožbe in poraba gospodinjstev.

Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, zadnjih sicer nekaj manj.

Bruto naložbe so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom.

Poraba gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019.

Banka Slovenije: Gospodarska aktivnost že blizu predkrizne ravni

Rasti gospodarske aktivnosti po svetu sledi tudi Slovenija. Tu se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju močno povečala in se približala predkrizni ravni, ugotavlja Banka Slovenije. Ob sproščanju ukrepov proti širjenju koronavirusa je obseg BDP-ja za ravnjo iz zadnjega četrtletja 2019, torej vrhom pred epidemijo, zaostajal še za 0,2 odstotka.

Aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, dodajajo v centralni banki.
S krepitvijo zasebne potrošnje je bila četrtletna rast dodane vrednosti pričakovano najmočnejša v delu zasebnih storitev, ki so ga predhodno najmočneje omejevali zdravstveni ukrepi. Gospodinjstva so ponovno močneje povečala tudi izdatke za trajnejše dobrine.

Razmere v industriji so se v drugem četrtletju še izboljšale - raven aktivnosti je že presegla tisto pred epidemijo -, a s težavami na proizvodni strani, saj podjetja čedalje pogosteje poročajo o motnjah v dobavnih verigah, pomanjkanju delavcev in višjih vhodnih stroških.
Ob močnem povpraševanju podjetja v vse večjem obsegu posegajo po investicijah.

Financiranju investicij se pridružuje tudi država, kar se je junija odrazilo v večji aktivnosti v segmentu infrastrukturne gradnje.

Razmere na trgu dela se ob okrevanju storitvenih dejavnosti še naprej izboljšujejo in so po nekaterih kazalnikih trenutno že boljše kot pred krizo. Registrirana brezposelnost se je do konca julija kljub izteku ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo še dodatno zmanjšala in je bila s 70.655 osebami že za približno 1000 oseb manjša kot konec julija 2019.

Ob visoki gospodarski rasti so podjetja v drugem četrtletju razpisala rekordno visoko število prostih delovnih mest, ki pa jih vedno težje zapolnijo zaradi pomanjkanja primerne delovne sile, ob tem ugotavlja Banka Slovenije.

Komentirala je tudi objavljeni podatek o 2,1-odstotni stopnji inflacije v avgustu. K tej rasti so ob višjih svetovnih cenah nafte še naprej največ prispevali energenti, katerih cene so bile od tistih avgusta lani višje za 13,8 odstotka.

Se je pa v zadnjih mesecih izraziteje podražilo tudi neenergetsko industrijsko blago, prav tako so se ob odpiranju gospodarstva in oživljanju zasebne potrošnje zvišale tudi cene storitev, predvsem gostinske in nastanitvene. To v Banki Slovenije povezujejo z višjimi cenami surovin in stroški dela ob naraščajočem pomanjkanju delavcev ter nadomeščanjem izgub ob okrepljenem povpraševanju po dolgotrajnem zaprtju dejavnosti.

Inflacija na letni ravni presegla dva odstotka

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,1-odstotna.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila avgusta 0,5-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju lani 0,7-odstotna. Avgusta lani smo imeli sicer na letni ravni 0,1-odstotno deflacijo.

Cene blaga so bile avgusta v povprečju za 2,9 odstotka višje kot avgusta lani, cene storitev pa za 0,8 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se v povprečju zvišale za 3,3 odstotka, cene trajnega blaga za 2,6 odstotka in cene poltrajnega blaga za 1,3 odstotka.

Dizel dražji skoraj za tretjino, bencin za več kot četrtino

Dvig cen naftnih derivatov je k letni inflaciji prispeval 1,2 odstotne točke. Cene dizelskega goriva so se v povprečju zvišale za 29,6 odstotka, bencin se je podražil za 26 odstotkov, tekoča goriva pa za 21,6 odstotka. 0,3 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še za 3,7 odstotka višje cene izdelkov in storitev v skupini restavracije in hoteli.

Medtem pa so letno inflacijo za 0,4 odstotne točke znižali v povprečju cenejši počitniški paketi. Cene počitniških paketov v tujini so se znižale za 13,3 odstotka, počitniški paketi doma pa so se bili v povprečju dražji za 4,7 odstotka.

K mesečni inflaciji so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene v skupinah druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 3,6 odstotka) in gospodinjsko pohištvo (za 2,6 odstotka). Preostale avgustovske podražitve skupaj so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Mesečno inflacijo so medtem blažila dodatna znižanja na poletnih razprodajah. Cene oblačil in obutev so bile v tem mesecu v povprečju za 3,9 odstotka nižje kot julija, kar je inflacijo ublažilo za 0,3 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 2,1-odstotna (avgusta lani 0,7-odstotna deflacija), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v tem času lani 0,6-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.