Fiskalni svet opozarja na preveliko in neustrezno porabo
Okvir za proračunsko porabo v 2021 je zasnovan na nerealističnih projekcijah, ocene proračunov za prihodnja leta pa ne temeljijo na ustreznih osnovah, meni FS.
Odpri galerijo
Predlagani okvir za pripravo proračunov sektorja država za leto 2021 je »osnovan na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta«, meni fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je vzel pod drobnogled nedavni vladni odlok o povišanju letošnje proračunske porabe in ga ocenil kot »nadaljevanje neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so odobrene izjemne okoliščine, kar je le deloma opravičljivo z negotovostmi zaradi epidemije«.
Fiskalni svet namreč ocenjuje, da je predlagani okvir za pripravo proračunov sektorja država za leto 2021 »osnovan na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta. Predlagane spremembe okvira ne spremljajo javno predstavljeni proračunski dokumenti, ki bi po mnenju fiskalnega sveta povečali transparentnost procesa spreminjanja okvira za leto 2021.«
Predlagano povišanje letošnjih izdatkov sektorja država za 500 milijonov evrov in povišanje odhodkov državnega proračuna za dodatnih 670 milijonov evrov je – glede na aprila letos sprejeti okvir – že tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021. Ta se je za celotni sektor država, vključno s prvo spremembo v septembru 2020, skupno povečala za že tri milijarde 640 milijonov evrov, za državni proračun pa za štiri milijarde 535 milijonov, poudarja fiskalni svet.
Proračunski izdatki, ki z epidemijo niso neposredno povezani, so se s temi spremembami okvira za leto 2021 povečali za kar 1,7 milijarde evrov, opozarja fiskalni svet, ki ugotavlja, da je je bila raven odhodkov državnega proračuna že lani, ob pripravi rebalansa za leto 2020, postavljena nerealistično visoko. Glede na to, da je bila na tej osnovi pripravljena tudi projekcija za leti 2021 in 2022, se ta visoka raven odhodkov preslikava v naslednja leta. Tako ocene proračunskih dokumentov za prihodnja leta znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, poudarja fiskalni svet.
Da vlada ne razume instrumenta proračunskega okvira kot proticikličnega orodja fiskalne politike, po mnenju fiskalnega sveta nakazujejo tudi »argumentacije ob predstavitvi zadnjih proračunskih dokumentov, da napovedi višje gospodarske rasti in posledično javnofinančnih prihodkov utemeljujejo nadaljnje dvige najvišjih dovoljenih izdatkov«.
Fiskalni svet namreč ocenjuje, da je predlagani okvir za pripravo proračunov sektorja država za leto 2021 »osnovan na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta. Predlagane spremembe okvira ne spremljajo javno predstavljeni proračunski dokumenti, ki bi po mnenju fiskalnega sveta povečali transparentnost procesa spreminjanja okvira za leto 2021.«
Predlagano povišanje letošnjih izdatkov sektorja država za 500 milijonov evrov in povišanje odhodkov državnega proračuna za dodatnih 670 milijonov evrov je – glede na aprila letos sprejeti okvir – že tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021. Ta se je za celotni sektor država, vključno s prvo spremembo v septembru 2020, skupno povečala za že tri milijarde 640 milijonov evrov, za državni proračun pa za štiri milijarde 535 milijonov, poudarja fiskalni svet.
Proračunski izdatki, ki z epidemijo niso neposredno povezani, so se s temi spremembami okvira za leto 2021 povečali za kar 1,7 milijarde evrov, opozarja fiskalni svet, ki ugotavlja, da je je bila raven odhodkov državnega proračuna že lani, ob pripravi rebalansa za leto 2020, postavljena nerealistično visoko. Glede na to, da je bila na tej osnovi pripravljena tudi projekcija za leti 2021 in 2022, se ta visoka raven odhodkov preslikava v naslednja leta. Tako ocene proračunskih dokumentov za prihodnja leta znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, poudarja fiskalni svet.
Da vlada ne razume instrumenta proračunskega okvira kot proticikličnega orodja fiskalne politike, po mnenju fiskalnega sveta nakazujejo tudi »argumentacije ob predstavitvi zadnjih proračunskih dokumentov, da napovedi višje gospodarske rasti in posledično javnofinančnih prihodkov utemeljujejo nadaljnje dvige najvišjih dovoljenih izdatkov«.
