Gre za oznako v okviru dolgo pričakovanega skupnega evropskega sistema klasifikacije, ki naj bi spodbudil naložbe v trajnostno rast in doseganje podnebne nevtralnosti.

EU je politični dogovor o vzpostavitvi tega sistema oziroma taksonomije, s katero želi spodbuditi zasebne naložbe v trajnostno rast in prispevati k podnebno nevtralnemu gospodarstvu in doseganju drugih okoljskih ciljev, dosegel že konec leta 2019. Po prvotnih načrtih naj bi bil vzpostavljen v letih 2020 in 2021, a so se stvari zavlekle.

Kot med drugim poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski časopis Financial Times, je komisija osnutek svojega težko pričakovanega in zaradi notranjih sporov že dvakrat preloženega predloga klasifikacije državam članicam razdelila zelo po tiho v petek, na zadnji dan leta 2021.

Sorodna novica Nemčija v petek zaprla tri od svojih preostalih šestih jedrskih elektrarn

To nakazuje, da se v Bruslju zavedajo, da čaka predlog še naporna pot. Če ga bodo podprli večina držav članic in Evropski parlament, bo postal del zakonodaje EU-ja in bo začel veljati v letu 2023, pojasnjuje AFP.

Močno lobiranje za zeleno oznako

Predstavitev predloga sicer sledi močnemu lobiranju v Bruslju od držav zagovornic jedrske energije, na čelu katerih je Francija, in zagovornic plina na jugu in vzhodu Unije. Pritiski, da se jedrski energiji in zemeljskemu plinu prizna zelena oznaka na finančnih trgih, se je še zaostrila v zadnjih mesecih zaradi rekordnih cen elektrike.

Jedrska energija ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, vendar pa z njo nastajajo izredno strupeni odpadki, ki zahtevajo posebne postopke odlaganja in lahko predstavljajo nevarnost sevanja. Zemeljski plin medtem sprošča ogljikov dioksid, a po trditvah zagovornikov v veliko manjši meri kot tradicionalna fosilna goriva, zato predstavlja ključno orodje za zmanjšanje škodljivih emisij.

Pogoj: Varno odlaganje jedrskih odpadkov

Predlog Bruslja po pisanju Financial Timesa določa, da se lahko jedrske elektrarne kot okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost štejejo le, če države EU-ja, ki jih gostijo, zagotovijo varno odlaganje jedrskih odpadkov in izpolnijo vsa okoljska merila. Izgradnja novih jedrskih elektrarn naj bi bila priznana kot zelena za dovoljenja, izdana do leta 2045.

Glede naložb v plin Bruselj zeleno oznako zanj prav tako predvideva kot prehodno za čas tranzicije in navaja več konkretnih pogojev. EU večino plina uvozi iz Rusije in v nekaterih državah Unije se krepijo ocene, da Moskva zdaj umetno dviguje cene plina ter da bi moral EU zato pospešeno zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina.