Ali je delovanje slovenskih občin na spletu odprto in transparentno?

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, smo na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej smo z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer smo pregledovali vsebine in podatke za leto 2020.

Kaj smo ugotovili v raziskavi?

Zaključki kažejo zaskrbljujočo sliko. Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih. Kar 95 % občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina pa je dosegla le 67,2 točke. Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov.

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize, kjer je mogoče najti podatke za posamezno občino, hkrati pa te primerjati tudi z vsemi občinami ali pa tistimi, ki imajo podobno število prebivalcev oziroma višino proračuna. Poleg tega pa smo pripravili tudi pogled na širšo sliko stanja odprtosti in transparentnosti na področju lokalne samouprave v Sloveniji. Za vsako občino smo podali nekaj priporočil, s pomočjo katerih bo lahko v prihodnje delovala bolj odprto, tebe pa spodbujamo, da jim pošlješ predpripravljeno elektronsko sporočilo in jih pozoveš, da jih upoštevajo.

Preveri, kako se je na lestvici odprtosti in transparentnosti odrezala posamezna občina ter jo primerjaj z ostalimi slovenskimi občinami.

Odprtost in transparentnost slovenskih občin

Skupni rezultati analize odprtosti in transparentnosti.

Transparentnost delovanja občinskega sveta

Zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javne narave procesov odločanja.

Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij

Enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov.

Transparentnost in vključenost v sprejemanje proračuna

Prizadevanja za vključevanje občank in občanov v postopek sprejemanja proračuna in njegovo poenostavitev.

Dostopnost spletnega mesta

Zagotavljanje enostavnega dostopa do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb.

Vključenost v delovanje občine in obveščanje

Obseg in načini obveščanja ter vključevanja javnosti v delovanje občine.

1. Ljubljana
69.20 točk
2. Ptuj
58.65 točk
3. Postojna
55.60 točk
4. Ajdovščina
55.35 točk
5. Brežice
55.20 točk
6. Kamnik
53.25 točk
7. Škofja Loka
51.50 točk
8. Medvode
50.95 točk
9. Celje
50.75 točk
10. Hrpelje - Kozina
50.60 točk
11. Sevnica
50.45 točk
12. Maribor
48.70 točk
13. Krško
48.10 točk
14. Apače
47.80 točk
15. Rogaška Slatina
47.50 točk
16. Cerkno
46.70 točk
17. Radovljica
46.50 točk
18. Prebold
46.45 točk
19. Novo mesto
46.40 točk
20. Rogatec
46.00 točk
21. Poljčane
45.95 točk
22. Lenart
45.70 točk
22. Piran
45.70 točk
24. Žirovnica
45.55 točk
25. Kobarid
45.50 točk
25. Ljubno
45.50 točk
27. Kočevje
45.45 točk
28. Komenda
45.00 točk
29. Kranj
44.55 točk
30. Škocjan
44.50 točk
31. Koper
44.30 točk
32. Bohinj
44.10 točk
33. Kanal
43.55 točk
34. Renče - Vogrsko
43.50 točk
35. Ankaran
43.15 točk
36. Polzela
43.00 točk
37. Radenci
42.60 točk
38. Bled
42.50 točk
38. Tržič
42.50 točk
40. Murska Sobota
42.20 točk
41. Gornja Radgona
42.00 točk
41. Nova Gorica
42.00 točk
41. Šentilj
42.00 točk
44. Hrastnik
41.95 točk
45. Starše
41.15 točk
46. Bistrica ob Sotli
41.10 točk
47. Divača
41.00 točk
48. Nazarje
40.60 točk
49. Cerklje na Gorenjskem
40.55 točk
50. Miren - Kostanjevica
40.50 točk
51. Šentjernej
39.65 točk
52. Borovnica
39.50 točk
52. Brda
39.50 točk
52. Šoštanj
39.50 točk
55. Cerkvenjak
39.10 točk
56. Jesenice
39.00 točk
56. Log - Dragomer
39.00 točk
58. Jezersko
38.50 točk
58. Lovrenc na Pohorju
38.50 točk
58. Trbovlje
38.50 točk
61. Ruše
38.00 točk
61. Sveti Andraž v Slovenskih goricah
38.00 točk
61. Trzin
38.00 točk
64. Črnomelj
37.90 točk
65. Črna na Koroškem
37.50 točk
65. Podčetrtek
37.50 točk
65. Železniki
37.50 točk
68. Šalovci
37.45 točk
69. Dolenjske Toplice
37.30 točk
70. Destrnik
37.00 točk
70. Dol pri Ljubljani
37.00 točk
70. Gorje
37.00 točk
70. Ig
37.00 točk
70. Laško
37.00 točk
70. Šentjur
37.00 točk
76. Dobrepolje
36.50 točk
76. Hoče - Slivnica
36.50 točk
76. Mislinja
36.50 točk
76. Mozirje
36.50 točk
76. Žalec
36.50 točk
81. Lukovica
36.30 točk
82. Komen
36.00 točk
82. Kranjska Gora
36.00 točk
82. Lendava
36.00 točk
82. Mirna
36.00 točk
82. Mokronog - Trebelno
36.00 točk
82. Pivka
36.00 točk
88. Dobrna
35.50 točk
88. Dravograd
35.50 točk
88. Ivančna Gorica
35.50 točk
88. Semič
35.50 točk
88. Šmarje pri Jelšah
35.50 točk
93. Cerknica
35.00 točk
93. Preddvor
35.00 točk
93. Rečica ob Savinji
35.00 točk
93. Slovenska Bistrica
35.00 točk
93. Slovenske Konjice
35.00 točk
93. Šenčur
35.00 točk
93. Turnišče
35.00 točk
93. Vitanje
35.00 točk
101. Litija
34.50 točk
101. Mirna Peč
34.50 točk
101. Tišina
34.50 točk
101. Trebnje
34.50 točk
101. Vrhnika
34.50 točk
106. Ribnica
34.05 točk
107. Ljutomer
34.00 točk
107. Ormož
34.00 točk
107. Videm
34.00 točk
107. Vransko
34.00 točk
111. Juršinci
33.50 točk
111. Moravske Toplice
33.50 točk
111. Oplotnica
33.50 točk
111. Žiri
33.50 točk
115. Miklavž na Dravskem polju
33.20 točk
116. Beltinci
33.00 točk
116. Gorenja vas - Poljane
33.00 točk
116. Majšperk
33.00 točk
116. Mengeš
33.00 točk
116. Rače - Fram
33.00 točk
116. Ravne na Koroškem
33.00 točk
116. Sveta Trojica v Slovenskih goricah
33.00 točk
116. Šentrupert
33.00 točk
116. Velenje
33.00 točk
125. Sveti Jurij v Slovenskih goricah
32.90 točk
126. Dobrova - Polhov Gradec
32.50 točk
126. Ilirska Bistrica
32.50 točk
126. Kozje
32.50 točk
126. Logatec
32.50 točk
126. Slovenj Gradec
32.50 točk
126. Žužemberk
32.50 točk
132. Sodražica
32.00 točk
133. Cirkulane
31.50 točk
133. Gornji Petrovci
31.50 točk
133. Križevci
31.50 točk
133. Markovci
31.50 točk
133. Prevalje
31.50 točk
133. Tolmin
31.50 točk
133. Trnovska vas
31.50 točk
133. Vodice
31.50 točk
133. Vojnik
31.50 točk
142. Grosuplje
31.00 točk
142. Puconci
31.00 točk
142. Radlje ob Dravi
31.00 točk
142. Vipava
31.00 točk
146. Benedikt
30.50 točk
146. Braslovče
30.50 točk
146. Kuzma
30.50 točk
146. Podlehnik
30.50 točk
146. Šmartno pri Litiji
30.50 točk
151. Sveti Jurij ob Ščavnici
30.00 točk
151. Šmarješke Toplice
30.00 točk
153. Dobrovnik
29.50 točk
153. Domžale
29.50 točk
153. Gornji Grad
29.50 točk
153. Mežica
29.50 točk
153. Šempeter - Vrtojba
29.50 točk
153. Šmartno ob Paki
29.50 točk
153. Tabor
29.50 točk
160. Središče ob Dravi
29.10 točk
161. Bovec
29.00 točk
161. Idrija
29.00 točk
161. Makole
29.00 točk
164. Duplek
28.50 točk
164. Hajdina
28.50 točk
164. Luče
28.50 točk
164. Straža
28.50 točk
164. Zreče
28.50 točk
169. Hodoš
28.00 točk
169. Loška dolina
28.00 točk
169. Metlika
28.00 točk
169. Solčava
28.00 točk
169. Sveti Tomaž
28.00 točk
174. Cankova
27.50 točk
174. Kostanjevica na Krki
27.50 točk
174. Kungota
27.50 točk
174. Moravče
27.50 točk
174. Naklo
27.50 točk
174. Razkrižje
27.50 točk
174. Ribnica na Pohorju
27.50 točk
174. Rogašovci
27.50 točk
174. Zagorje ob Savi
27.50 točk
183. Muta
27.00 točk
183. Sežana
27.00 točk
185. Črenšovci
26.50 točk
185. Dobje
26.50 točk
185. Loški Potok
26.50 točk
188. Brezovica
26.00 točk
188. Izola
26.00 točk
188. Velike Lašče
26.00 točk
191. Selnica ob Dravi
25.50 točk
192. Dornava
25.00 točk
192. Kidričevo
25.00 točk
192. Pesnica
25.00 točk
195. Škofljica
24.50 točk
196. Grad
24.00 točk
196. Kobilje
24.00 točk
198. Gorišnica
23.00 točk
198. Žetale
23.00 točk
200. Kostel
22.50 točk
201. Štore
22.00 točk
202. Osilnica
21.45 točk
203. Horjul
21.00 točk
203. Vuzenica
21.00 točk
205. Podvelka
20.50 točk
205. Radeče
20.50 točk
207. Sveta Ana
20.00 točk
207. Zavrč
20.00 točk
209. Bloke
19.00 točk
210. Odranci
18.00 točk
211. Veržej
16.00 točk
212. Velika Polana
13.50 točk
Temnejša barva predstavlja več doseženih točk.

Kaj je pokazala raziskava odprtosti in transparentnosti slovenskih občin?

V povprečju so slovenske občine v pričujoči raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk. To pomeni, da je povprečna občina dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.

Raziskava zaobjema 5 vsebinskih sklopov, v katerih smo z 80 indikatorji ocenjevali:

  • Transparentnost delovanja občinskega sveta, kar vključuje zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javne narave lokalnih procesov odločanja.
  • Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, kjer smo se osredotočili predvsem na enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov.
  • Transparentnost in vključenost v postopek sprejemanja občinskega proračuna, kjer smo preverjali prizadevanja občine, da ta sicer tehnično in vsebinsko zapleten postopek poenostavi in približa občanom ter jim s tem omogoči participacijo.
  • Dostopnost občinskega spletnega mesta, s čimer smo preverjali, ali občina zagotavlja enostaven dostop do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb, ki imajo zelo različne sposobnosti.
  • Vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje, kjer smo preverjali, v kolikšnem obsegu in kako občina o svojem delovanju obvešča javnost ter katerih procesov vključevanja javnosti se poslužuje.

Pridobljeni podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in populacijo ter tudi med številom doseženih točk in višino proračuna. To pomeni, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno - manjše občine so v večini primerov manj transparentne in odprte. Pri tem predvidevamo, da je v manjših in bolj ruralnih občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.

Kako so se občine odrezale po sklopih?

Pri transparentnem delovanju občinskega sveta so občine v povprečju dosegle 5,5 od 20 možnih točk. V tem sklopu so občine točke izgubljale predvsem zaradi netransparentnega delovanja delovnih teles, velika večina pa tudi zato, ker objav o delovanju občinskega sveta ne opremlja z datumi. Ker s tem občine ne omogočajo sledljivosti komuniciranja z javnostmi, točk nismo priznali tudi, če so iskane informacije na spletnem mestu dejansko objavljene.

Pri preglednosti spletnega mesta in dostopu do informacij so občine v povprečju dosegle 8,4 od 20 možnih točk. V tem sklopu so občine točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijaznega prikazovanja pomembnih informacij o delovanju občinskega sveta ter pomanjkanja informacij o občinskih svetnikih, s čimer občankam in občanom ne omogočajo informiranja o izvoljenih predstavnikih ali pa njihovega kontaktiranja.

Pri transparentnosti in vključenosti v postopek sprejemanja občinskega proračuna so občine v povprečju dosegle 6,9 od 20 točk. Občine so v tem sklopu točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijazne in nerazumljive objave proračunov, že prej izpostavljenega pomanjkanja datuma objave dokumentov in pomanjkanja posvetovanja z občani ob sprejemanju proračunov. Ker gre pri proračunu za enega od najpomembnejših občinskih dokumentov, morajo občine na tem področju vložiti več naporov v aktivno vključevanje občank in občanov.

Pri dostopnosti občinskega spletnega mesta so občine v povprečju dosegle 12,1 od 20 točk. Čeprav gre za najbolje ocenjeni sklop, so tudi na tem področju občine izpolnile le nekaj več kot polovico vseh ocenjevanih kazalnikov, kar pomeni, da lahko tudi pri omogočanju dostopa do podatkov osebam z oviranostmi še izboljšajo svoje delovanje.

Pri vključenosti javnosti v delovanje občine ter ustreznem obveščanju so občine v povprečju dosegle le 2,1 od 20 točk. Načinov vključevanja ter obveščanja občank in občanov ni bilo mogoče oceniti zgolj s pregledom občinskih spletnih mest, zato smo občinam poslali pripravljene vprašalnike. Zelo nizka povprečna ocena na tem področju je odraz tega, da smo odgovore prejeli od le 50 občin, kar že samo po sebi kaže precejšnjo netransparentnost delovanja. Občinam, ki vprašalnikov niso rešile, smo pri neodgovorjenih kazalnikih pripisali 0 točk.

Ali občinski sveti sledijo standardom odprtosti in transparentnosti javne uprave?

Odprtost in transparentnost občinskih podatkov javnega značaja omogoča sodelovanje v procesih lokalne samouprave. To lahko sega od preprostega spremljanja relevantnih tematik in izvajanja nadzora nad delovanjem lokalnih oblasti pa vse do neposredne udeležbe v nekaterih političnih postopkih. In ker delovanje občinskih svetov še kako vpliva na naša vsakdanja življenja, z analizo odprtosti in transparentnosti prikazovanja občinskih podatkov opozarjamo na prepogosto neustrezno ravnanje slovenskih občin na tem področju.

Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni ne proaktivna ne inovativna, temveč zgolj slepo sledi zastarelim smernicam ter suhoparni in neambiciozni zakonski ureditvi, ki tako rekoč ne predvideva aktivne participacije prebivalcev. Še bolj osupljivo pa je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom in s tem krši zakonodajo.

5 občinskih svetov se je v letu 2020 sestalo manj kot štirikrat, kot to sicer določa Zakon o lokalni samoupravi, kar pomeni, da svetniki v celotnem koledarskem letu svojim lokalnim skupnostim niso posvetili niti toliko časa, kot veleva zakonodaja.
6 občinskih svetov proračuna za leto 2020 ni sprejelo pred začetkom leta oziroma z največ trimesečnim zamikom, kot to določa Zakon o javnih financah, s čimer so občankam in občanom resno okrnili možnost za informiranje in vključenost v postopke odločanja o porabi občinskih sredstev.
167 občin nima objavljene izjave o dostopnosti spletnega mesta, ki jo sicer zahteva Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, kar pomeni, da dostopnosti svojega spletnega mesta niso niti analizirali, kaj šele, da bi ga prilagodili osebam z oviranostmi.

Pogosto je slabo stanje na področju odprtosti delovanja občin posledica ohlapne zakonodaje, ki praktično ne naslavlja vprašanj dostopnosti podatkov, tako da si lahko občinski sveti pravila v poslovnikih večinoma postavljajo kar sami. Tam opredelijo, kako in katere podatke, povezane s svojim delovanjem, bodo oziroma ne bodo prikazovali javnosti. Poslovniki sicer urejajo tudi širše delovanje občin in so ključen dokument, ki občankam in občanom omogoča razumevanje njihovih pravic.

Prav zato je zaskrbljujoče, da kar 80 občin na svojem spletnem mestu nima objavljene najnovejše prečiščene verzije poslovnika oziroma je ta med najrazličnejšimi predpisi in akti tako skrita, da jo lahko najdejo le najbolj izkušeni pravniki.

Za odprto delovanje občin namreč ni pomembno le, da so informacije objavljene, temveč tudi v kakšni obliki so objavljene oziroma predstavljene uporabnicam in uporabnikom spletnih mest. Brskanje po teh ne bi smela biti frustrirajoča izkušnja, ki zainteresiranim članom lokalnih skupnosti vzame več ur, ampak preprosta in intuitivna pot, ki sestoji iz največ nekaj klikov.

In čeprav je to ključen del zadovoljive uporabniške izkušnje, slovenske občine številne pomembne podatke in datoteke prepogosto skrijejo v zapletene labirinte spletnih hiperpovezav, za njihovo odkrivanje pa sta potrebna najmanj magisterij iz računalništva in doktorat iz politologije.

Nekatere občine vsa gradiva za sejo objavijo v eni sami datoteki PDF, po kateri se z bližnjico CTRL + F ne da iskati.
Gradiva za sejo občinskega sveta, po katerih se ne da iskati z bližnjico CTRL + F.
Imena priponk z občinskimi datotekami uporabnikom pogosto ne razkrivajo ničesar o njeni vsebini.
Gradiva za sejo občinskega sveta, objavljena v priponkah, katerih imena ne razkrivajo ničesar o njihovi vsebini.
S seznama sej občinskega sveta številnih občin ni mogoče razbrati niti tega, kdaj so se odvijale.
Seznam sej občinskega sveta, iz katerega ni mogoče razbrati, na kateri datum so se odvijale.
Mnoge občine pomembne datoteke združijo v skupne mape, kar onemogoča iskanje, hkrati pa jih morajo uporabniki pred prebiranjem prenesti na svoj računalnik.
Gradiva za sejo občinskega sveta, združena v eno samo mapo, ki jo je treba pred pregledom prenesti na računalnik.

Te in podobne zagate zainteresiranim občankam in občanom močno otežujejo že spremljanje pomembnejših projektov oziroma tematik, praktično onemogočajo pa kakršen koli resen nadzor nad delovanjem občinskih svetov. Pri tem so sicer ključnega pomena tudi strojno berljivi podatki, namenjeni predvsem raziskovalcem in novinarjem, ki lahko z njimi podrobneje analizirajo delovanje občin.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da naj občine povsod, kjer to ne predstavlja prevelikega in nesorazmernega napora, z objavo na spletu v strojno berljivih formatih podatke odprejo za ponovno uporabo (komur koli in za kateri koli namen). Pa kljub temu niti ena sama občina ne objavlja podatkov o glasovanju občinskega sveta v strojno berljivih formatih (recimo CSV ali XML).

33 % občinskih svetov gradiva za seje objavlja kar kot skenirane datoteke PDF, ki jih je skoraj nemogoče strojno prebrati, a še bolj zaskrbljujoče je, da se v takem formatu nahaja tudi 7 % občinskih proračunov.
Občinski proračun, objavljen v obliki skenirane datoteke PDF, ki onemogoča strojno branje in iskanje z bližnjico CTRL + F.

81 % občin pa svoje objave o delovanju občinskega sveta le včasih ali pa sploh nikoli ne opremi z datumom. To sicer predstavlja minimalni spletni standard, ki omogoča sledljivost in analizo ter nadzor nad spoštovanjem zakonsko predpisanih rokov.

In če lahko številne spodrsljaje ter ponekod celo nepoznavanje osnov odprtosti javne uprave še nekako opravičimo, pa to težko rečemo za enega od največjih negativnih presenečenj, ki smo jih doživeli v sklopu raziskave. Ker dela podatkov ni bilo možno pridobiti s pregledom občinskih spletnih mest, smo vsem občinam (večkrat) poslali vprašalnik o vključevanju občanov v delovanje občine. V 4 mesecih, kolikor je bil vprašalnik občinskim predstavnikom dostopen, nam je podatke posredovalo pičlih 50 občin. Več kot 76 % občin na naše elektronsko sporočilo, torej sporočilo zainteresirane javnosti, ni niti odgovorilo.

Ali lahko občani spremljajo delo občinskega sveta?

Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah občine, njegove člane - občinske svetnice in svetnike - pa izvolimo na volitvah. Njihova naloga je, da prisluhnejo občankam in občanom, predvsem pa, da jim s pravočasno objavo informacij omogočijo sodelovanje in vplivanje na sprejete odločitve ali pa le nadzor nad delovanjem.

Samo 24 % občin vabila na seje občinskega sveta na svojih spletnih mestih objavlja več kot 7 dni pred sejo.

To pomeni, da 76 % občin vabila objavlja manj kot 7 dni pred sejo ali pa iz objave ni mogoče razbrati, kdaj je bilo vabilo objavljeno. Nekatere občine vabila na spletnem mestu sploh ne objavijo. S tem občankam in občanom omejujejo sodelovanje v postopkih sprejemanja za njih pomembnih odločitev.

Za nadzor nad delom občinskega sveta je ključno, da se je mogoče s sprejetimi odločitvami seznaniti čim prej po seji. 77 občin občankam in občanom spremljanje sej omogoča z avdio ali video posnetkom, in sicer v živo ali pa naknadno na spletu. To je sicer dober način informiranja o delu občinskega sveta, a kljub temu ne more nadomestiti transkriptov in dobrih zapisnikov, saj je po teh relevantne informacije lažje in hitreje iskati.

5 občin na svojih spletnih mestih objavlja celovite transkripte sej občinskega sveta.
Graf, ki prikazuje, koliko občin objavlja transkripte oziroma zapisnike sej občinskega sveta.

Čeprav je objava transkriptov najboljši način informiranja občank in občanov, pa lahko te nadomestijo tudi dobri in natančni zapisniki. A izsledki naše raziskave kažejo, da kar 61 % občin pripravlja slabe zapisnike, ki nenatančno povzemajo razprave sej občinskih svetov, na spletnih mestih 9 občin pa ni mogoče najti niti slabih zapisnikov sej.

Primer dobrega (1) in slabega zapisnika (2) seje občinskega sveta.

Kaj so že delovna telesa?

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Ta so sestavljena iz posameznih občinskih svetnikov, obravnavajo pa najrazličnejše zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter mu nato podajajo svoja mnenja in predloge. Delovna telesa predstavljajo pomemben del lokalne samouprave. Svetniki na sejah delovnih telesih vnaprej preučujejo in izoblikujejo mnenja glede številnih zadev, o katerih odloča občinski svet, kar omogoča večjo organizacijo in racionalizacijo delovanja občin.

Čeprav je pohvalno, da kar 89 % občin objavlja, kateri svetniki so člani katerih delovnih teles, pa je to pogosto tudi edini poizkus transparentnosti na tem področju. Poleg informacije o članstvu pa smo transparentnost delovanja delovnih teles ocenjevali s šestimi indikatorji, s katerimi smo preverjali, če so seje delovnih teles najavljene vnaprej in gradiva za sejo objavljena, če in kako hitro so objavljeni sklepi glasovanj, če obstaja zapisnik oziroma dober povzetek ter če so objavljeni individualni rezultati glasovanj. Kar neverjetnih 147 občin v tem sklopu ni doseglo niti ene same točke, kar pomeni, da občankam in občanom ne ponudijo niti kančka vpogleda v postopek sprejemanja odločitev na ključnih področjih svojega delovanja.

Graf s prikazom porazdelitve točk, ki so jih občine prejele na področju transparentnosti delovanja delovnih teles.

Ali lahko občani nadzorujejo delo izvoljenih predstavnikov?

Občinski svetniki in svetnice so demokratično izvoljeni s strani občank ter občanov in jim za svoje delo tudi odgovarjajo. Pri tem pa ključno vlogo odigra predvsem dostopnost podatkov, ki omogoča ustrezen nadzor nad dejanji in sprejetimi odločitvami svetnic in svetnikov ter tako še dodatno dviguje njihovo odgovornost.

Zato smo najprej pogledali objavo poimenskih rezultatov posameznih glasovanj kot pomembnega elementa odgovornosti občinskih svetnikov pri zastopanju interesov določenega dela občank in občanov. Ugotovili smo, da kar 93 % občin ne objavlja podatkov o glasovanju posameznih svetnic in svetnikov, kar pomeni, da javnosti ne omogočajo nikakršnega mehanizma nadzora nad izvoljenimi predstavniki. Ob manku temeljitih evidenc vseh glasovanj je prav tako težko predvideti, kakšne odločitve bodo svetnice in svetniki sprejemali na sejah.

44 % občin na svojih spletnih mestih ne navaja strankarske pripadnosti svetnic in svetnikov. Informacije o strankarski pripadnosti so namreč pomembne zaradi informiranja občanov o izvoljenih predstavnikih in zagotavljanja politične odgovornosti.
96 % občin na spletnih mestih ne objavlja življenjepisa oziroma drugih relevantnih podatkov o občinskih svetnicah in svetnikih, kar onemogoča prepoznavanje njihovih kompetenc ali morebitnih konfliktov interesov.
71 % občin na spletnih mestih nima objavljenih nikakršnih kontaktnih podatkov občinskih svetnic in svetnikov, tako da se na njih na preprost in vsem dostopen način ni mogoče obrniti niti z najenostavnejšimi vprašanji.

Ali lahko občani sodelujejo v postopku sprejemanja proračuna?

Proračun je najpomembnejši dokument, ki ga občina sprejema v sklopu svojega delovanja, saj določa vse aktivnosti občine in porabo vseh njenih javnih sredstev. Ker se s sprejemanjem proračuna udejanja volja političnih predstavnikov občanov, mora biti ta postopek čim bolj transparenten, razumljiv, pregleden, vključujoč in predvidljiv. To je mogoče doseči zgolj z ustrezno in pravočasno predstavitvijo proračuna, ki javnosti omogoča sodelovanje, saj je dokumentacija sicer izjemno obsežna ter tehnično in vsebinsko zapletena.

Vendar pa raziskava kaže, da kar 55 občin proračuna za leto 2020 ni sprejelo v zakonsko določenem, temveč šele po trimesečnem roku začasnega financiranja (do konca marca 2020), 6 občin pa je s sprejemanjem zamudilo tudi ta datum, torej so delovale protizakonito. Poleg tega je 7 občin proračun za leto 2020 sprejelo samo z enim branjem, nekaj občin pa je obe branji izvedlo v istem dnevu na isti seji. Zamikanje sprejetja proračuna posega v možnost občanov za ustrezno informiranje ali sodelovanje v tem postopku, sprejemanje z enim branjem oziroma dvema branjema na isti seji pa jim močno krni priložnost, da se seznanijo z dokumentacijo, medsebojno posvetujejo ter podajo svoje pripombe.

Ena od boljših priložnosti za vključevanje občanov v postopek sprejemanja letnih proračunov je organizirana javna razprava. Številne občine jo v poslovnikih sicer predvidijo, a se ta v praksi ne izvaja oziroma se izvede na tako okrnjen način, da so občani z njo le stežka seznanjeni.

121 občin je za proračun za leto 2020 organiziralo javno razpravo in vabilo objavilo na svojem spletnem mestu.
53 občin je rezultate razprave delilo na svojem spletnem mestu.

Ker pa so proračuni več sto strani dolgi, tehnično zapleteni dokumenti, je pomembno tudi, v kakšni obliki so objavljeni. Tako na primer 75 % občin omogoča iskanje po proračunu, ostale pa objavijo zgolj skeniran dokument PDF, v katerem je podatke precej težje odkriti.

Primer več sto strani dolgega, tehnično zapletenega občinskega proračuna, po katerem ni mogoče iskati z bližnjico CTRL + F.

Laičnim občankam in občanom lahko razumevanje proračunov predstavlja težave, četudi so vse verzije objavljene pravočasno, datoteke pa so na voljo v strojno berljivih formatih. Zato smo raziskali, ali skušajo občine svoje proračune in poročila o porabi javnega denarja objaviti v razumljivejši obliki. Ugotovili smo, da je proračun za leto 2020 na uporabniku prijazen način prikazalo le 5 občin, 3 pa so poskusile bolj preprosto prikazati porabo sredstev.

Občine morajo omogočiti tudi spremljanje izvrševanja proračuna, kar lahko najbolj priročno izvedejo s poročilom o izvajanju proračuna, ki ga mora župan po zakonu predstaviti občinskemu svetu. A v analizi smo ugotovili, da je le 60 % občin to poročilo objavilo na svojem spletnem mestu ter tako vpogled omogočilo tudi zainteresiranim občankam in občanom.

Ali so spletna mesta dostopna vsem občanom?

Odpiranje podatkov o delu občine pa ni zadostno, če informacije niso objavljene tako, da so dostopne vsem družbenim skupinam. Država zato z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij določa, da je potrebno vsem uporabnikom omogočiti lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja. To pomeni, da morajo občinska spletna mesta:

Predstaviti informacije in uporabniški vmesnik na načine, ki jih uporabniki lahko zaznajo.
Zagotoviti delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo.
Informacije in uporabniški vmesnik predstaviti na razumljiv način.
Predstaviti vsebino tako, da deluje na najpogosteje uporabljenih pomožnih tehnologijah, vključno z lupami, bralniki zaslona in orodji za prepoznavanje govora.
Občine s tem zagotovijo, da je spletno mesto dostopno osebam s težavami pri gibanju, razumevanju, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter osebam z drugimi oviranostmi.

A razkorak med zakonsko določenimi minimalnimi standardi in prakso je velik, za akutnega pa se je izkazal predvsem v času pandemije, ko smo večkrat ostali odvisni zgolj od spletnih storitev. Najbolj to občutijo osebe z oviranostmi, ki so pogosto odvisne le od digitalnih virov informacij, nedostopnost in neuporabnost občinskih spletnih mest pa jih silita v še večjo izoliranost. Vendar spletna mesta, ki so prilagojena standardom dostopnosti, niso koristna samo za partikularne dele prebivalstva, temveč so jasna, preprosta in enostavna za celotno populacijo.

Pri analizi vizualne predstavitve informacij in uporabniškega vmesnika smo preverjali ustreznost barvnega kontrasta med ozadjem in ospredjem, saj ta zagotavlja lažje razlikovanje med različnimi deli spletnega mesta. Ugotovili smo, da primeren barvni kontrast uporablja zgolj 46 % občinskih spletnih mest. Poleg tega morajo spletna mesta omogočati tudi berljivost vsebin ob uporabi brskalniške nastavitve za povečavo, kar koristi predvsem slabovidnim, a tega ne podpira 13 % spletnih mest.

Primer spletnega mesta, ki upošteva ustrezno razlikovanje med bravnih kontrastom ozadja in ospredja (1) in primer spletnega mesta, ki tega ne upošteva (2).

Da bi bilo brskanje in iskanje informacij omogočeno vsem, morajo spletna mesta zagotavljati delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo, ti elementi pa morajo biti dostopni s tipkovnico, bralniki zaslona, orodji za prepoznavanje govora ali se odpirati s klikom. Slednje je izjemno pomembno pri zahtevnejših navigacijskih elementih, kot je denimo spustni meni. Žal kar 84 % menijev občinskih spletnih mest ni dostopnih na klik, kar izjemno oteži rabo tistim, ki s težavo uporabljajo miško. Občine se bolje odrežejo pri navigiranju po spletnem mestu z rabo tipkovnice, a še vedno kar 30,7 % spletnih mest ne omogoča takšnega brskanja.

Osnovno prilagojenost spletnih mest za bralnike zaslona smo preverjali z razširjenostjo uporabe: 1) označbe naslovov z elementi H v HTML kodi, ki bralniku omogočajo razlikovanje med različnimi tipi vsebin in preskakovanje med naslovi v dokumentih; 2) lastnost alt, ki prikaže alternativno besedilo za slikovno gradivo; 3) besedil v slikah, ki jih bralniki ne morejo prebrati.

Vse te elemente uporablja zgolj 8,5 % občinskih spletnih mest, 2,8 % pa ne uporablja niti enega od njih. Največjo težavo občinam povzroča raba lastnosti alt, ki od administratorjev spletnega mesta zahteva tekstovni opis vsake slikovne vsebine, medtem ko velika večina spletnih mest uporablja elemente H.

Primer spletnega mesta občine, ki ne uporablja označbe naslovov z elementi H v HTML kodi (1), lastnost alt (2) in besedil v slikah, ki jih bralniki ne morejo prebrati (3).

Pomemben del dostopnosti spletnih mest predstavlja tudi razumljivost informacij, ki med drugim vključuje jasna poimenovanja podstrani, povezav in dokumentov. V analizi smo ugotovili, da se zgolj 27,4 % občin poslužuje razumljivih poimenovanj, največjo težavo pa predstavljajo poimenovanja dokumentov, saj so ti v kar 65,6 % občin naslovljeni nerazumljivo.

Primer nerazumljivo poimenovanih občinskih dokumentov, iz katerih občanke in občani ne morejo sklepati ničesar o njihovi vsebini.

Pri oblikovanju vprašalnika za ocenjevanje dostopnosti spletnih mest slovenskih občin smo izhajali iz priporočil organizacije World Wide Web Consortium za dostopnost spletnih vsebin WCAG 2.1 in njihovega enostavnega pregleda, za izhodišče pa smo vzeli tudi vodič GOV.UK. Raziskava, ki smo jo na tem področju izvedli, sicer ni celostna, nudi pa koristen vpogled v dostopnost spletnih mest slovenskih občin in lahko služi kot izhodišče za nadaljnje analize.

Ali so občani vključeni v delovanje občine in o tem ustrezno obveščeni?

Ker so občanke in občani najboljši vir informacij o potrebah lokalne skupnosti, njihovo vključevanje v procese odločanja občini ne prinaša le boljših ukrepov ali sprememb, temveč pripomore tudi k lažjemu uvajanju sprejetih odločitev in veča zaupanje v njih.

Ena od pomembnejših oblik vključevanja občank in občanov je izvajanje participativnega proračuna, ki omogoča neposredno podajanje predlogov posamičnih manjših projektov ter reprezentativno izražanje volje o njih. Participativni proračun je v letu 2020 izvedlo 12 slovenskih občin.

A vseh pristopov vključevanja ter obveščanja občank in občanov ni mogoče spoznati le s pregledom spletnih mest, zato smo vsem občinam o tej temi poslali vprašalnik. V 4 mesecih, kolikor je bil vprašalnik občinskim predstavnikom dostopen, nam je podatke posredovalo zgolj 50 občin, torej več kot 76 % občin na naše elektronsko sporočilo ni odgovorilo. Ta podatek sam po sebi pove dovolj o stanju odprtosti lokalne samouprave v Sloveniji.

Med občinami, ki podatke so posredovale, smo opazili, da pred pripravo odlokov ali osnutkov predpisov le redke izvajajo posvetovanja z občankami in občani.

23 % občin izvaja samo zakonsko določena posvetovanja (torej ob sprejemanju pomembnejših odlokov, kot sta proračun ali občinski prostorski načrt).
Le 16 % občin komentarje ter predloge občank in občanov objavi na spletu.

Bolj pogosto občine omogočajo oddajo pripomb in predlogov, a jih večina nato ne objavi na svojem spletnem mestu. Objava komunikacije z občani je ključna za transparentnost delovanja in lahko bistveno pripomore k večji vključenosti javnosti.

75 % občin občankam in občanom omogoča, da svoje predloge oddajo na spletu.
9 % občin predloge in odgovore objavi na spletnem mestu.

Analizirali smo tudi kanale, ki jih občine uporabljajo za komuniciranje z občankami in občani. Med občinami, ki so nam posredovale podatke, jih:

22 % ne uporablja družbenih omrežij za obveščanje o svojih participativnih procesih.
29 % o svojih participativnih procesih ne komunicira niti na lastnem spletnem mestu.
43 % občank in občanov o participativnih procesih ne obvešča s pomočjo oglasne deske..
67 % ne uporablja spletnega novičnika za obveščanje občank in občanov o participativnih procesih.

TE ZANIMA, KAKO SE JE ODREZALA TVOJA OBČINA?

V iskalnik vpiši ime svoje občine in preveri, na katerem mestu lestvice odprtosti in transparentnosti se je znašla. Ugotoviš lahko, kako skrbi za prikazovanje javnih podatkov, do kakšne mere ti omogoča sodelovanje v postopkih odločanja in kaj smo ji priporočili, da stanje izboljša, ali pa jo primerjaš s podobnimi slovenskimi občinami.

Podpri naše delovanje!