EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 409 final

2020/0103(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Izbruh pandemije COVID-19 je spremenil gospodarske obete za prihodnja leta v Uniji in po svetu. Kratkoročni vpliv krize zaradi COVID-19 v posameznih državah članicah bo odvisen od trajanja in resnosti omejitev izhoda, sestave produktivnosti in ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti za ublažitev neposrednih posledic krize. Srednje- in dolgoročne posledice krize bodo odvisne od odpornosti njihovih gospodarstev. Glede na razlike v kratkoročnih gospodarskih posledicah in razpoložljivem političnem manevrskem prostoru obstaja resnično tveganje, da bo kriza zaradi COVID-19 brez odločnih ukrepov politike povzročila nadaljnje povečanje razlik v Uniji.

Ob postopni odpravi zajezitvenih ukrepov je treba hkrati strateško načrtovati okrevanje za oživitev gospodarstva in povratek k trajnostni rasti. To zahteva podporo javnim in zasebnim naložbam, pa tudi krepitev reformnih prizadevanj držav članic za odpravo temeljnih socialnih in gospodarskih pomanjkljivosti njihovih gospodarstev, izboljšanje njihove odpornosti in olajšanje ponovne vzpostavitve trajnostne rasti. V zvezi s tem je bistveno, da se še naprej podpirajo prizadevanja držav članic za reforme, tako da se jim zagotovi znatna tehnična podpora za okrepitev njihovih upravnih zmogljivosti za pripravo in izvajanje reform, ki bodo spodbujale odpornost in podprle okrevanje.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Instrument za tehnično podporo Komisiji omogoča, da podpre organe držav članic pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje reform v skladu z njihovimi prioritetami in krepitev njihovih zmogljivosti za razvoj in izvajanje reformnih politik in strategij ter izkoriščanje dobrih praks in primerov primerljivih držav. Tehnična podpora bo zlasti potrebna po koncu krize. Ta predlog zato ustrezno dopolnjuje svežnje ukrepov, ki jih Komisija predlaga za odpravljanje gospodarskih posledic pandemije COVID-19, in sicer Mehanizem za okrevanje in odpornost, REACT EU 4 v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, spremenjeni predlog za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in program InvestEU ter niz ukrepov, ki so bili razviti kot odziv na sedanjo pandemijo COVID-19, kot je „naložbena pobuda v odziv na koronavirus“ 5 .

Instrument za tehnično podporo temelji na uspehu programa za podporo strukturnim reformam, ki je stalno dobival pozitivne povratne informacije držav članic upravičenk in beležil presežno povpraševanje v zvezi s proračuni, ki so bili na voljo v prejšnjih krogih izbora (npr. za leto 2019 je bilo od 508 predloženih zahtevkov, kar ustreza skupni vrednosti 194 milijonov EUR, lahko izbranih 263 v skupni vrednosti 79,3 milijona EUR; za leto 2020 je bilo od 609 predloženih zahtevkov v skupni vrednosti 250 milijonov EUR lahko izbranih 228 zahtevkov, v skupni vrednosti 84,7 milijona EUR). Instrument za tehnično podporo, ki je zasnovan kot nadaljevanje obstoječega programa za podporo strukturnim reformam, je skladen in dosleden z obstoječimi viri za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, ki so na voljo v okviru drugih programov financiranja Unije, in jih dopolnjuje. Tehnična pomoč, ki je na voljo v okviru kohezijske politike, je namenjena pomoči deležnikom pri izvajanju programov in projektov, ki jih financira Unija, v obliki finančne podpore za pripravo, upravljanje, ocenjevanje, spremljanje, revizijo in nadzor, ki je na voljo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada. Tehnična pomoč, ki je na voljo v navedenem okviru, je zato namenjena izgradnji zmogljivosti za upravljanje sredstev Unije in spodbujanju izvajanja projektov, ki se sofinancirajo iz skladov Unije, s čimer se olajša črpanje teh sredstev. Vozlišče za tehnično pomoč, ki je na voljo v okviru programa InvestEU, je osredotočeno predvsem na pripravo velikih (zasebnih) naložbenih projektov in ni ciljno usmerjeno v strukturne reforme. Nasprotno je cilj instrumenta za tehnično podporo zagotavljanje podpore za upravne zmogljivosti in dolgoročne strukturne reforme, s čimer se ustrezno dopolni in nadgradi vrednost obstoječe pomoči, ki jo zagotavljajo različni sektorski programi Unije in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru skladov Unije.

Poleg tega je ta instrument skladen s smernicami politike v okviru evropskega semestra, saj zagotavlja tehnično podporo za spodbujanje izvajanja priporočil za posamezne države, naslovljenih na države članice v zvezi s tem.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen z drugimi politikami Unije ter zagotavlja dopolnjevanje in sinergije z njimi.

Cilj predloga o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost je zagotoviti finančno podporo za javne naložbe in reforme, zlasti na področju zelenega in digitalnega prehoda, da bi gospodarstva postala odpornejša in bolje pripravljena na prihodnost.

Instrument za tehnično podporo bo dopolnjeval predlog o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, saj bo zagotovil podporo za krepitev upravnih zmogljivosti držav članic in v tem smislu podporo za pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost, v skladu s katerimi bodo določene reforme in naložbe, ki bodo financirane v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ter bolj na splošno tudi za zagotavljanje podpore nacionalnim reformnim ukrepom, povezanim z zelenim in digitalnim prehodom.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Financiranje predlaganih dejavnosti prek načrtovane uredbe spoštuje načeli evropske dodane vrednosti in subsidiarnosti. Financiranje iz proračuna Unije se osredotoča na dejavnosti, katerih ciljev države članice ne morejo doseči same („preizkus potrebnosti“) in pri katerih lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic.

Cilj uredbe je spodbujati kohezijo s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Temeljna logika uredbe je, da se tehnična podpora zagotovi zadevni državi članici, ki poda zahtevo na prostovoljni osnovi. Zato se vsaka država članica odloči, ali je ukrepanje na ravni Unije potrebno glede na možnosti, ki so na voljo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Izvajanje ukrepov tehnične podpore, povezane z gospodarskim in socialnim okrevanjem, odpornostjo in konvergenco, ter krepitvijo upravnih zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije je v skupnem interesu Unije.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija bo kmalu sprejela delovni dokument služb Komisije, ki je priložen neodvisnemu poročilu o vmesni oceni, v katerem je preučila uspešnost programa za podporo strukturnim reformam na podlagi meril za ocenjevanje (ustreznost, uspešnost, učinkovitost, skladnost in dodana vrednost EU) ter podala več spoznanj. Čeprav je bil program sprejet nedavno in je veliko projektov tehnične podpore še vedno v začetni fazi izvajanja, ugotovitve kažejo, da program za podporo strukturnim reformam dobro napreduje pri doseganju svojih ciljev. Ocena kaže, da je zasnova programa za podporo strukturnim reformam dobro usklajena z dejanskimi potrebami držav članic in da gre za ustrezen instrument za podporo državam članicam pri krepitvi njihovih upravnih in institucionalnih zmogljivosti. Visoka raven prožnosti in odsotnost zahtev po sofinanciranju omogočata prenos potreb držav članic v izvedljive ukrepe z realističnimi roki in izpolnitev pričakovanj države članice. Izmenjava dobrih praks med državami članicami je bila ocenjena kot pomembna dodana vrednost. Poleg tega je program za podporo strukturnim reformam dobro vključen v proces ekonomskega upravljanja Unije. Letna cikla programa za podporo strukturnim reformam in evropskega semestra se medsebojno ustrezno upoštevata, kar omogoča celovit in usklajen pristop k strukturnim reformam v državah članicah. Visoka stopnja zavezanosti vseh zainteresiranih strani, visoka raven strokovnega znanja ponudnikov tehnične podpore in ugodne politične razmere štejejo za dejavnike, ki pozitivno vplivajo na rezultate projektov programa za podporo strukturnim reformam. Pomanjkanje sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in spreminjajoče se ali negotove politične razmere negativno vplivajo na uspešno izvajanje projektov tehnične podpore.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga, da bi ga sozakonodajalca lahko pravočasno sprejela, uradnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti. Stališča zainteresiranih strani so bila upoštevana tudi v zakonodajnem postopku o predlogu programa za podporo reformam.

•Ocena učinka

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga ni bila opravljena nobena nova ocena učinka. Kar zadeva instrument za tehnično podporo, sedanji predlog uredbe temelji na najnovejšem razpoložljivem besedilu predloga delovne skupine Sveta za program za podporo reformam in je skladen s skupnim osnutkom poročila Odbora Evropskega parlamenta za proračun ter Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve o instrumentih za tehnično podporo iz predloga za program za podporo reformam, objavljenega 20. aprila 2020. Ta predlog deloma nadomešča prvotni predlog Komisije za program za podporo reformam (COD ...), ki je temeljil na oceni učinka, katere glavne ugotovitve smiselno veljajo tudi za ta predlog.

•Temeljne pravice

Predlog bo imel pozitiven učinek na ohranjanje in razvoj temeljnih pravic Unije, če bodo države članice zahtevale podporo na povezanih področjih in jo tudi prejele. Na primer, podpora na področjih, kot so trgi dela in socialno zavarovanje, zdravstvo, izobraževanje, okolje, premoženje, javna uprava in pravosodni sistem, lahko podpira temeljne pravice Unije, kot so dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravice državljanov in pravičnost.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za spremljanje uspešnosti te uredbe pri doseganju ciljev iz instrumenta za tehnično podporo so bili opredeljeni nekateri ključni kazalniki uspešnosti, ki se bodo redno zbirali. Določeni bodo specifični kazalniki rezultatov in učinka v zvezi s konkretnimi projekti, in sicer z izhodišči in cilji, da se bo spremljal napredek pri doseganju končnih ciljev in ocenil učinek izvedenih reform.

Izvedeni bosta vmesna in naknadna ocena, da se ocenijo uspešnost, učinkovitost, ustreznost in skladnost instrumenta. Vrednotenja se bodo izvajala v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 10 . Vrednotenja bodo vključevala pridobljene izkušnje, da bi opredelili morebitne pomanjkljivosti in/ali probleme ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter pripomogli k njihovi boljši izrabi in učinku.

Vmesna ocena Uredbe se bo opravila, ko bo na voljo dovolj informacij o njenem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja. Najpozneje v treh letih po zaključku obdobja uporabe Uredbe bo Komisija opravila končno oceno programa. Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

•Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

Uredba vzpostavlja instrument za tehnično podporo, ki bo s tehničnimi ukrepi podpiral države članice pri izvajanju institucionalnih in upravnih strukturnih reform ter strukturnih reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti (člen 1).

Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo je spodbujati kohezijo s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji. (člen 3)

Specifični cilji instrumenta so določeni (člen 4) kot pomoč nacionalnim organom pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Ti cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Področje uporabe zajema široko paleto področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgi dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem, izobraževanjem in finančnim sektorjem (člen 5). Posebna pozornost se nameni ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod.

Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 864 406 000 EUR v tekočih cenah (člen 6). Poleg navedenih finančnih sredstev lahko države članice v skladu s členom 21 Uredbe [naslednice uredbe o skupnih določbah] 11 prostovoljno prenesejo sredstva tehnične pomoči v okviru skupnih programov upravljanja v instrument za tehnično podporo. Prenesena sredstva se izvršujejo v skladu s pravili iz tega instrumenta in se uporabijo izključno v korist zadevne države članice (člen 6(3) in člen 10).

Predlogi Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 so bolj ambiciozni pri vključevanju podnebnih ukrepov v vse programe EU s skupnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevanje tega instrumenta k doseganju tega splošnega cilja se bo spremljalo s sistemom označevalcev podnebnega sistema EU na ustrezni ravni razčlenitve, vključno z uporabo natančnejših metodologij, kadar so te na voljo (uvodna izjava 10).

Instrument za tehnično podporo bi moral podpirati izvajanje reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti, uvedenih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije in prednostnih nalog politike Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Instrument bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo in izvajanje reform, ki jih je treba izvesti v okviru novega mehanizma za okrevanje in odpornost (člen 8).

Komisija bo analizirala zahtevke za podporo na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnem področju politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice. Komisija se bo na podlagi te analize in ob upoštevanju obstoječih ukrepov in dejavnosti, financiranih iz drugih skladov ali programov Unije, z državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovorila o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o ocenjenem skupnem finančnem prispevku (člen 8).

Ukrepi, upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo, bodo med drugim vključevali strokovno znanje, povezano s svetovanjem glede politik in/ali sprememb, oblikovanjem strategij in časovnih načrtov reform ter z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami; zagotavljanje strokovnjakov, vključno z rezidenčnimi strokovnjaki; krepitev zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe (člen 7). Ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta za tehnično podporo, lahko prejmejo podporo iz drugih programov, instrumentov ali skladov Unije v okviru proračuna Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov (člen 11).

Komisija bo z izvedbenimi akti, v katerih bodo določeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore in vsi elementi, ki se zahtevajo v skladu s finančno uredbo 12 , sprejela programe dela za izvajanje instrumenta za tehnično podporo (člen 12).

Določene so določbe o dejavnostih komuniciranja v razmerju do Evropskega parlamenta in Sveta ter v razmerju do splošne javnosti (člena 9 in 17) ter določbe o komplementarnosti (člen 13), spremljanju (člen 14), letnih poročilih (člen 15) in ocenah (člen 16).

2020/0103 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 197(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je določeno, da morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. V skladu s členom 148 Pogodbe države članice izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)V členu 175 Pogodbe je med drugim določeno, da bi morale države članice svojo gospodarsko politiko usklajevati tako, da bi dosegale cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174.

(3)Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske obete za prihodnja leta v EU in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki se osredotočajo zlasti na okrevanje in odpornost. Od Unije zahtevajo takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale gospodarske posledice za države članice ter ublažila socialna in gospodarska škoda. Sedanja pandemija COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Zato bodo reforme, ki krepijo rast, in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva in družbe vrnejo na pot trajnostnega okrevanja ter odpravijo ekonomske, socialne in teritorialne razlike v Uniji.

(4)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter drugih programov.

(5)Z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta 15 je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 s proračunom v višini 142 800 000 EUR. Program je namenjen krepitvi zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Tehnično podporo v okviru navedenega programa zagotavlja Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Ta uredba je zasnovana kot nadaljevanje navedenega programa, ki so ga države članice pozitivno sprejele.

(6)Države članice so v preteklosti vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti instrument za tehnično podporo, da bi se še naprej podpirale države članice pri izvajanju reform.

(7)Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo instrument za tehnično podporo prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. To bi moralo obravnavati tudi širše okoljske in družbene izzive v Uniji, vključno z zaščito naravnega kapitala in podporo krožnemu gospodarstvu, ter biti v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

(8)Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

(9)Specifični cilji instrumenta za tehnično podporo bi morali predstavljati pomoč nacionalnim organom pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.

(10)Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod.

(11)Ta uredba določa finančna sredstva za instrument za tehnično podporo, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 16 .

(12)Za kritje dodatnih potreb v okviru instrumenta za tehnično podporo bi morale države članice imeti možnost, da v proračun navedenega instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili navedenega instrumenta in uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala zadevni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi dodatnih prostovoljnih prispevkov.

(13)Instrument za tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform, začetih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Zagotoviti bi moral tudi tehnično podporo za pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje, ki se bodo izvajali v okviru Uredbe (EU) št. YYY/XX.

(14)V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru prejšnjega programa, programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi bilo treba zahtevke držav članic predložiti do 31. oktobra koledarskega leta. Ob upoštevanju temeljnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. Navedena merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu težav ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora.

(15)Določiti bi bilo treba tudi vsebino načrtov za sodelovanje in podporo, v katerih so podrobno predstavljeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam. V ta namen bi morali predvideni ukrepi tehnične podpore in s tem povezan ocenjeni skupni finančni prispevek upoštevati ukrepe in dejavnosti, ki se financirajo iz skladov ali programov Unije.

(16)Za namene odgovornosti, preglednosti in zagotavljanja prepoznavnosti ukrepov Unije bi bilo treba načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala opraviti ustrezne dejavnosti komuniciranja.

(17)Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju instrumenta za tehnično podporo, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, sprejeti pa bi jih bilo treba z izvedbenimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj držav članic pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore v nujnih primerih, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno časovno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba omejen znesek proračuna v okviru programa dela instrumenta za tehnično podporo zadržati za posebne ukrepe.

(18)Da bi zagotovili učinkovito in dosledno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije in upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi v okviru te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo skladnost, doslednost, komplementarnost in sinergija virov financiranja, vključno s tehnično podporo zanj.

(19)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti instrument, vzpostavljen s to uredbo, na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(20)Primerno je, da Komisija je o izvajanju te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Pripraviti bi bilo treba neodvisno vmesno oceno doseganja ciljev instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki instrumenta.

(21)Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) 17 , pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(22)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 19 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 20 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 21 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podelijo enakovredne pravice.

(23)Ker države članice cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ta cilj zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(24)Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje in spreminjanje ukrepov podpore, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 ali drugega akta Unije, ki se uporablja za to pomoč do 31. decembra 2020. Ukrepi, odobreni na podlagi Uredbe (EU) 2017/825, bi morali biti zato še naprej veljavni. V zvezi s tem bi bilo treba določiti tudi prehodno določbo.

(25)Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije–

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi instrument za tehnično podporo (v nadaljnjem besedilu: instrument).

V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti;

(2)„nacionalni organ“ pomeni enega ali več javnih organov na ravni države, vključno z organi na regionalni in lokalni ravni, ter organizacije držav članic v skladu s členom 2(42) finančne uredbe, ki sodelujejo v partnerskem duhu v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic;

(3)„skladi Unije“ pomenijo sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah] 23 ;

(4)„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo v smislu člena 156 finančne uredbe in organizacije, primerljive s tako mednarodno organizacijo v skladu z navedenim členom.

Člen 3
Splošni cilj

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Člen 4
Specifični cilji

Za uresničitev splošnega cilja iz člena 3 ima instrument specifične cilje, in sicer pomagati nacionalnim organom pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Navedeni specifični cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Člen 5
Področje uporabe

Specifični cilji iz člena 4 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, izobraževanjem, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami, pametno, pravično, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami, in sicer s posebnim poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod, ter zlasti na eno ali več od naslednjega:

(a)upravljanje javnih financ in premoženja, proračunski postopek, makrofiskalni okvir, upravljanje dolga in denarnih sredstev, odhodke in davčno politiko, izpolnjevanje davčnih obveznosti, agresivno davčno načrtovanje, davčne goljufije in davčne utaje, upravljanje dohodkov ter carinsko unijo;

(b)institucionalno reformo ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, po potrebi vključno s poenostavitvijo pravil, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema in krepitvijo boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja;

(c)poslovno okolje, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji socialnega gospodarstva, ponovno industrializacijo, razvoj zasebnega sektorja, proizvodne in storitvene trge, naložbe, javno udeležbo v podjetjih, privatizacijske postopke, trgovino in neposredne tuje naložbe, konkurenco in javno naročanje, trajnostni sektorski razvoj ter podporo za inovacije in digitalizacijo;

(d)izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, vključno s socialnim dialogom, za ustvarjanje delovnih mest, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, zlasti digitalne spretnosti, medijsko pismenost, aktivno državljanstvo, boj proti revščini in neenakosti v zvezi s čezmernim dohodkom, enakost spolov, spodbujanje socialne vključenosti, zadostne in vključujoče socialne varnosti in sistemov socialnega varstva, dostopno in cenovno ugodno javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, kakor tudi kohezijo, politike na področju azila, migracij in meja;

(e)politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter

(f)politike finančnega sektorja, vključno s: spodbujanjem finančne pismenosti, finančne stabilnosti, dostopa do financiranja in kreditiranja realnega gospodarstva ter pripravo in zagotavljanjem podatkov in statistik ter spremljanjem njihove kakovosti.

Člen 6
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 864 406 000 EUR v tekočih cenah.

2.Finančna sredstva za instrument lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju instrumenta. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

3.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na instrument. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice.

POGLAVJE II

Tehnična podpora

Člen 7
Ukrepi, upravičeni do tehnične podpore

Za uresničevanje ciljev iz členov 3 in 4 instrument financira zlasti naslednje vrste ukrepov:

(a)strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik, oblikovanjem strategij in načrtov reform, kakor tudi v zvezi z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami;

(b)zagotavljanje strokovnjakov za krajše ali daljše obdobje, vključno z rezidenčnimi, za opravljanje nalog na specifičnih področjih ali izvajanje operativnih dejavnosti, po potrebi s tolmačenjem, prevajanjem in podporo za sodelovanje, upravno pomočjo ter infrastrukturo in opremo;

(c)krepitev institucionalnih, upravnih ali sektorskih zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki po potrebi prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, zlasti:

(i)seminarji, konference in delavnice;

(ii)delovni obiski v zadevnih državah članicah ali tretjih državah, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali poznavanje relevantnih vprašanj;

(iii)ukrepi usposabljanja in razvoj spletnih oziroma drugih modulov usposabljanja za podporo potrebnim poklicnim spretnostim in znanju v zvezi z zadevnimi reformami;

(d)zbiranje podatkov in statistik, razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril;

(e)organizacija lokalne operativne podpore na področjih, kot so azil, migracije in nadzor meja;

(f)krepitev informacijskotehnoloških zmogljivosti, vključno s strokovnim znanjem, povezanim z razvojem, vzdrževanjem, delovanjem ter nadzorom kakovosti informacijskotehnološke infrastrukture in aplikacij, potrebnih za izvajanje ustreznih reform, ter s kibernetsko varnostjo, kakor tudi strokovnim znanjem, povezanim s programi, usmerjenimi v digitalizacijo javnih storitev;

(g)študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva;

(h)komunikacijski projekti za dejavnosti učenja, vključno z e-učenjem, sodelovanja, ozaveščanja in razširjanja ter za izmenjavo dobrih praks; organiziranje akcij za ozaveščanje in obveščanje, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in, kjer je ustrezno, komuniciranjem prek družabnih omrežij;

(i)zbiranje in objava gradiv za širjenje informacij in rezultatov tehnične podpore, zagotovljene v okviru instrumenta, tudi prek razvoja, upravljanja in vzdrževanja sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij; ter

(j)kakršna koli druga ustrezna dejavnost, ki podpira splošne in specifične cilje iz členov 3 in 4.

Člen 8
Zahtevek za tehnično podporo

1.Država članica, ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

2.Države članice lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

(a)izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;

(b)izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 za države članice, katerih valuta je euro, in Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 25 za države članice, katerih valuta ni euro;

(c)izvajanjem reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije;

(d)pripravo načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX ter njihovim izvajanjem s strani držav članic.

3.Komisija ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja ter na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, preuči zahtevek za podporo iz odstavka 1 na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice.

Komisija se na podlagi te analize ter ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov Unije ali njenih drugih programov, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovori o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o približnem skupnem finančnem prispevku za tako tehnično podporo.

4.V načrtu za sodelovanje in podporo iz odstavka 3 so ločeno od druge tehnične podpore opredeljeni ukrepi, povezani z načrti za okrevanje in odpornost držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX.

Člen 9
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta ter komuniciranje o načrtih za sodelovanje in podporo

1.Komisija načrt za sodelovanje in podporo s privolitvijo zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Zadevna država članica lahko odreče tako privolitev zaradi občutljivih ali zaupnih informacij, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese.

2.Ne glede na določbe iz odstavka 1 Komisija posreduje načrt za sodelovanje in podporo Evropskemu parlamentu in Svetu v naslednjih primerih:

(a)takoj ko zadevna država članica redigira vse občutljive ali zaupne informacije, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese;

(b)po razumnem časovnem obdobju, po katerem razkritje ustreznih informacij ne bi negativno vplivalo na izvajanje podpornih ukrepov, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih po izvedbi takih ukrepov na podlagi načrta za sodelovanje in podporo.

3.Komisija lahko sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za podporne ukrepe, predvidene v načrtih za sodelovanje in podporo, med drugim tudi prek skupnih dejavnosti komuniciranja z zadevnimi nacionalnimi organi.

Člen 10
Prerazporeditev sredstev v instrument

1.Poleg finančnih sredstev iz člena 6(1) se lahko proračun za tehnično podporo financira s prostovoljnimi prenosi iz držav članic v skladu s členom 21 Uredbe [naslednica uredbe o skupnih določbah] in v skladu s postopkom iz navedenega člena, kot je navedeno v členu 6(3) te uredbe.

2.Prerazporeditev države članice v skladu z odstavkom 1 se uporabi izključno v tej državi članici.

Člen 11
Dodatno financiranje

Ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta, lahko prejmejo podporo iz drugih programov, instrumentov ali skladov Unije v okviru proračuna Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov.

Člen 12
Izvajanje tehnične podpore

1.Komisija izvaja instrument v skladu s finančno uredbo.

2.Ukrepe v okviru instrumenta lahko izvaja neposredno Komisija ali pa jih posredno izvajajo subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom XX finančne uredbe. Podpora Unije za ukrepe iz člena 7 te uredbe se zagotovi v obliki:

(a)nepovratnih sredstev;

(b)pogodb o izvedbi javnega naročila;

(c)povračil stroškov zunanjim strokovnjakom, vključno s strokovnjaki nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov držav članic, ki zagotavljajo ali prejemajo podporo;

(d)prispevkov za skrbniške sklade, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije, ter

(e)ukrepov, ki se izvajajo preko posrednega upravljanja.

3.Nepovratna sredstva se lahko dodelijo nacionalnim organom držav članic, skupini Evropske investicijske banke, mednarodnim organizacijam, osebam javnega ali zasebnega prava ter subjektom, ki so bili zakonito ustanovljeni v:

(a)državah članicah,

(b)državah Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu.

Stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov.

4.Tehnični podporni ukrepi se lahko zagotovijo s sodelovanjem subjektov iz drugih držav članic in mednarodnih organizacij.

5.Tehnično podporo lahko zagotovijo tudi posamezni strokovnjaki, ki se lahko povabijo k prispevanju k izbranim organiziranim dejavnostim, če je to potrebno za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4.

6.Komisija za izvajanje tehnične podpore z izvedbenimi akti sprejme programe dela, o katerih obvesti Evropski parlament in Svet.

V programih dela se navedejo dodelitve za instrument. Opredelijo se tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz členov 3 in 4, merili za izbiro in dodeljevanje nepovratnih sredstev ter z vsemi elementi, ki jih določa finančna uredba.

7.Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, se omejen del programa dela rezervira za posebne ukrepe v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki terjajo takojšnje ukrepanje, vključno z resnimi motnjami v gospodarstvu ali pomembnimi okoliščinami, ki resno vplivajo na gospodarske ali socialne razmere v državi članici, nad katerimi država članica nima nadzora.

Komisija lahko na zahtevo države članice, ki želi prejeti tehnično podporo, sprejme posebne ukrepe v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v instrumentu, za zagotovitev tehnične podpore nacionalnim organom pri obravnavanju nujnih potreb. Taki posebni ukrepi so začasni in so povezani z okoliščinami iz člena 8(2). Izvajati se prenehajo po šestih mesecih, lahko pa jih nadomestijo ukrepi tehnične podpore v skladu s pogoji iz člena 8.

POGLAVJE III

Komplementarnost, spremljanje in ocenjevanje

Člen 13
Usklajevanje in komplementarnost

1.Komisija in zadevne države članice z ukrepi, sorazmernimi njihovim pristojnostim, spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje instrumenta za tehnično podporo z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije. V ta namen:

(a)zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b)izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj; ter

(c)zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalnih ravneh, da izvedejo dosledni in racionalizirani podporni ukrepi v okviru instrumenta.

2.Komisija si prizadeva zagotoviti komplementarnost in sinergije s podporo, ki jo zagotavljajo druge ustrezne mednarodne organizacije.

Člen 14
Spremljanje izvajanja

1.Komisija spremlja izvajanje ukrepov instrumenta in meri doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz členov 3 in 4. Kazalniki, ki se uporabijo za poročanje o napredku izvajanja te uredbe ter za njeno spremljanje in ocenjevanje glede doseganja splošnih in specifičnih ciljev, so določeni v Prilogi. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru instrumenta.

2.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov instrumenta zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 15
Letno poročilo

1.Komisija je o izvajanju te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.Letno poročilo vsebuje informacije o:

(a)zahtevkih držav članic za podporo v skladu s členom 8(1);

(b)analizi uporabe meril iz člena 8(2), ki se uporabljajo za preučitev zahtevkov držav članic za podporo;

(c)načrtih za sodelovanje in podporo iz člena 8(3);

(d)posebnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12(7), ter

(e)izvajanju podpornih ukrepov. 

Člen 16
Vmesna in naknadna ocena

1.Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o neodvisni vmesni oceni izvajanja te uredbe. Komisija navedenim institucijam predloži tudi poročilo o neodvisni naknadni oceni, in sicer najpozneje tri leta po koncu obdobja iz člena 1.

2.V poročilu o vmesni oceni je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri so bili doseženi cilji instrumenta iz členov 3 in 4, učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

3.Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno izvajanja te uredbe in vključuje informacije o njenem dolgoročnem učinku.

POGLAVJE IV

Prehodne in končne določbe

Člen 17
Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z instrumentom, njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 3 in 4.

Člen 18
Prehodne določbe

1.Za ukrepe in dejavnosti tehnične podpore, ki so se začeli izvajati 31. decembra 2020 ali pred tem datumom v skladu z Uredbo (EU) 2017/825, do njihovega zaključka še naprej velja navedena uredba.

2.Finančna sredstva iz člena 6(1) lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, vključno s spremljanjem, komuniciranjem in ocenjevanjem, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/825 in niso zaključeni do 31. decembra 2020.

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2020 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 6(2), povezanih z upravljanjem ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2020.

Člen 19
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 26  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 27 . 

✓ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od LLLL do LLLL,

–✓    finančne posledice med letoma 2021 in 2027.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 28

 ✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

–✓ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

✓ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–✓ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–✓ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–✓ subjektom javnega prava,

–✓ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.2.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(2)    2018/0213 (COD), Bruselj, 31. maja 2018, COM(2018) 391 final.

(3)    [COD…]

(4)    UL…

(5)    UL…

(6)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 129, 19.5.2017, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1671 (UL L 284, 12.11.2018, str. 3) (uredba o programu za podporo strukturnim reformam).

(7)    Priloga k Izvedbenemu sklepu Komisije o sprejetju delovnega programa za leto 2017 in o financiranju programa za podporo strukturnim reformam ter razveljavitvi Sklepa C(2017) 3093, 2017, C(2017) 5780 final.

(8)     https://ec.europa.eu/info/publications/structural-reform-support-programme-financing-decisions-and-annual-work-programmes_en

(9)     https://ec.europa.eu/info/publications/annual-monitoring-reports_en

(10)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(11)    UL C , , str. .

(12)    UL C , , str. .

(13)    UL C , , str. .

(14)    UL C , , str. .

(15)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(16)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(17)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(18)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(19)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(20)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(21)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(22)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(23)    UL C , , str. .

(24)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(25)    Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(26)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(27)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(28)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(29)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(30)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(31)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(32)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(33)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(34)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(35)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(36)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(37)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 409 final

PRILOGA

k predlogu

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

PRILOGA

Kazalniki

Doseganje ciljev iz členov 3 in 4 se meri na podlagi naslednjih kazalnikov, razčlenjenih po državah članicah in področjih ukrepanja.

Kazalniki se uporabljajo v skladu z razpoložljivimi podatki in informacijami, vključno s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi podatki.

   kazalniki izložkov:

(a)število sklenjenih načrtov za sodelovanje in podporo;

(b)število izvedenih dejavnosti tehnične podpore;

(c)dosežki dejavnosti tehnične podpore, kot so akcijski načrti, časovni načrti, smernice, priročniki in priporočila;

   kazalniki rezultatov:

(d)rezultati zagotovljenih dejavnosti tehnične podpore, kot so sprejetje strategije, sprejetje novega zakona/akta ali sprememba obstoječega, sprejetje (novih) postopkov in ukrepov za okrepitev izvajanja reform;

kazalniki učinka:

(e)cilji, določeni v načrtih za sodelovanje in podporo, ki so bili med drugim doseženi zaradi prejete tehnične podpore.

Komisija naknadno oceno iz člena 16 opravi tudi zaradi vzpostavitve povezav med zagotovljeno tehnično podporo in izvajanjem ustreznih ukrepov v zadevni državi članici z namenom krepitve odpornosti, trajnostne rasti, delovnih mest in kohezije.