NIJZ trati javni denar

Razvoj aplikacije NIJZ za preverjanje evropskih COVID potrdil je stal več kot milijon evrov, mesečni strošek njenega vzdrževanje znaša slabih 8000 evrov, "nadgradnja" naj bi stala slabih 200.000 evrov.^[1] *

Ob velikanski potrati javnega denarja gre tistim, ki stojijo v ozadju uvedbe PCT aplikacije (NIJZ, MZ, vlada), moč očitati še popolno nepoznavanje ali namerno ignoriranje osnov zakonodaje varstva osebnih podatkov.

Zbiranje, obdelavo ali vpogled v osebne podatke je potrebno zakonsko urediti za vse primere ločeno, saj gre za poseg v temeljne pravice posameznika. Naročanje drage programske opreme, ter sprotno (drago) spreminjanje njene funkcionalnosti brez zakonske podlage, predstavlja neupravičeno trošenje javnih sredstev. Gre za malomarnost ali potencialno korupcijo v primeru zavestnega početja.

NIJZ bi se moral že pred naročilom in v postopku izdelave posvetovati z Informacijskim pooblaščencem glede zakonitosti rabe aplikacije v različnih situacijah. Tako pa se zna zgoditi, da bo po več 100.000 evrskih nadgradnjah aplikacija vseeno ostala neuporabljena oziroma bodo za njeno spreminjanje in prilagajanje porabili dodatna javna sredstva.^[2]

Cilji varstva osebnih podatkov in zakonodaje, ki to področje ureja, so predvsem zaščita posameznikove zasebnosti, dostojanstva in preprečevanje zlorab.

Informacije o zdravstvenem stanju posameznika so občutljivi osebni podatki, katerih razkritje lahko posamezniku povzroči veliko škodo, zato do njih navadno dostopa le osebni zdravnik. Pričakovati, da bodo ljudje vpogled v njihovo zasebnost s strani delavcev v gostinstvu in turizmu odobravali, je naivno. A ravno odobravanje s strani ljudi je tisto, kar tovrstne digitalne rešitve potrebujejo, da bi bile učinkovite.

Že pri aplikaciji OstaniZdrav se je izkazalo, da je velika večina ne želi uporabljati, tudi ob uvedbi pogoja za prehajanje občin.^[3] Ob tem se je tudi izkazalo, da aplikacija OstaniZdrav nikoli ni delovala tako, kot je bilo obljubljeno, torej je šlo za še en primer neracionalno potrošenega javnega denarja.^[4]