Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič, podpredsednici mag. Meira Hot in Nataša Sukič ter podpredsednik Danijel Krivec.

Seja se je začela ob 9. uri.

1. TRAK: (TB)

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČI: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 12. seje Državnega zbora.
Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 5000 volivk in volivcev in v zvezi s tem predlogom je skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Boštjanu Tavčarju.
Izvolite.

BOŠTJAN TAVČAR (predstavnik predlagatelja): Hvala lepa.
Spoštovana predsednica Državnega zbora, gospa Urška Klakočar Zupančič, spoštovani vodje poslanskih skupin, poslanke in poslanci!
Piratska stranka je vložila Zakon o spremembi Zakona o lokalnih volitvah, s katerim želimo omejiti trajanje županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata. Predlog zakona smo vložili s podporo več kot 5000 volilnih upravičencev, pri čemer je glede na odziv na terenu, tistih, ki podpirajo ta zakon, še veliko več.
Za problem, kot so jih v medijih poimenovali, večnih županov, vemo že dlje časa, vendar se do sedaj še nihče ni resno lotil tega vprašanja. Na nas je, da ob zadnjih volitvah…, na to vprašanje je ob zadnjih volitvah opozorila tudi opazovalna misija Sveta Evrope, pri čemer je njen predsednik David / nerazumljivo/ iz Švice, to je države, ki nam mora biti zgled za demokracijo, še zlasti opozoril, da je v več kot 51 občinah bil edini kandidat za župana, obstoječi kandidat, in v 58 občinah sta se za mesto župana potegovala zgolj dva kandidata. Skoraj četrtina volivcev…, za volitev za županske položaje je tako potekala brez večje konkurence in večina obstoječih županov je bila brez težave izvoljena.
V zvezi s tem je opazovalna misija opozorila, da se zaradi tega kopiči moč v rokah županov, da se zakrči, zakrčuje vladne strukture v občinah. Opozorila je na pomanjkanje preglednosti in povečanje tveganja javnih…, za javna sredstva. Opozorila pa je tudi, to moram še posebej poudariti, da imajo novinci v politiki, ki bi se želeli potegovati za mesto župana, zaradi tega dosti neenakopraven položaj, še zlasti ženske in mladi.
Zdaj, da ne bo, da se ne bom osredotočil zgolj na ugotovitve te komisije, moram poudariti da smo v Piratski stranki problem dosti podrobno proučili in ugotovili, da ta tveganja ne samo da obstajajo, marsikatero od teh tveganj, ki jih navaja opazovalna misija, se je že v praksi pokazalo kot

2. TRAK: (NB) – 9.05

(Nadaljevanje) dejansko. Od parlamentarnih strank je naš predlog jasno podprla Levica, ki nam je tudi priskočila v pomoč pri zbiranju podpisov, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. Na protestni skupščini, ki je 11. aprila leta 2022 potekala na Trgu republike, je bilo izpostavljeno tudi to vprašanje in takrat je Gibanje Svoboda oz. njen predsednik Robert Golob na vprašanje, ali podpira omejitev mandatov odgovoril, da to podpira. To, tudi to nas je v bistvu opogumilo, da odpremo to zgodbo, in da pripravimo predlog spremembe zakona s katerim bi udejanjili to omejitev.
Na tem mestu bi rad poudaril tudi to, da je predlog zakona vložen s podpisi podpore volivcev, ker v bistvu je predlog zakona, ki na ta način uživa najvišjo stopnjo legitimitete, zato vas prosim, da ga na tak način tudi obravnavate, in da omogočite vsaj javno razpravo, ker boste s tem predlagateljem, to je volivcem, ki so podprli predlog, oz., ki ga še vedno podpirajo, dali možnost, da izrazijo svoje mnenje in ne nazadnje, dali boste možnost tudi drugim, ki zakonu nasprotujejo, da povedo svoje mnenje. Naj na koncu prevladajo argumenti in ne razmerja politične moči. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Juretu Trbiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo. Izvolite.

JURE TRBIČ (državni sekretar MJU): Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni.
Volivci, torej 5 tisoč in več njih, predlagajo dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah. V samem predlogu, kot vemo, predlagajo omejitev županskih mandatov oz. trajanja le teh na največ dva zaporedna. Od sprejetja novele Zakona o lokalni samoupravi je mandatna doba županov oz. županskega mandata omejena na štiri leta, pri čemer 54. člen Zakona o lokalni samoupravi ne določa nobenih omejitev glede njihove ponovne izvolitve. Navkljub dejstvom, da so omejitev mandatov bile poznane že od antičnih časov pa vse do današnjih v različnih oblikah, je danes ta, tudi primerjalno gledano največkrat uporabljena recimo pri funkcijah predsednika republike, medtem ko je za druge nosilce javnih funkcij precej redka. Kot vemo, v Sloveniji je ta omejitev omejena na ustavni ravni in sicer za predsednika republike, oz. predsednico republike ter za ustavne sodnike.
Zdaj, omenil sem Zakon o lokalni samoupravi. Namreč to je temeljni sistemski zakon, ki ureja področje lokalne samouprave in predstavlja tudi tako konkretizacijo ustavnih določb o lokalni samoupravi, medtem ko je Zakon o lokalnih volitvah lex specialis oz. specialni zakon za ureditev področja lokalnih volitev. Tudi strokovno ravno zaradi te specialne narave Zakona o lokalnih volitvah, ki ureja v največji veri pravzaprav volilni postopek in nenazadnje varstvo volilne pravice, je umeščenost te omejitve v ta zakon pravzaprav neustrezna. Če že, bi taka materija sodila v krovni sistemski zakon o lokalni samoupravi. Predlagan nov 103.a člen, ki naj bi se glasil, župan se voli na štiri leta, za štiri leta in je lahko največ dvakrat zapored izvoljen na to funkcijo, bi tako urejal dve stvari, tako trajanje mandata kot omejevanje ponovne izvolitve, s tem da je trajanje, kot že omenjeno, že urejeno v drugem zakonu, kar pomeni, da se bi pravzaprav ureditev tistega vprašanja ponavljala v dveh zakonih. Tako je ta rešitev ne le umeščena v neustrezen zakon, ampak tudi posega v samo koherentnost pravnega reda Republike Slovenije.

3. TRAK: (SC) – 9.10

(nadaljevanje) Predlagatelji so v predlogu zakona v bistvu predvideli omejitev na dva zaporedna mandata, kar pomeni, da lahko pravzaprav nekdo opravlja to funkcijo več kot dva mandata, če je med mandati neka lahko tudi zelo kratka prekinitev. Predlagana ureditev tako ni v skladu s cilji zakona, ki naj bi jih predlagatelj zasledoval in so navedeni v uvodnem predlogu zakona. Med cilji navajajo recimo zmanjšanje nepotizma in korupcije, pri čemer nikjer v predlogu pravzaprav natančno ne navajajo, kako naj bi se z novo ureditvijo ta dva fenomena zmanjšala. Niti ne navaja podatkov ne virov iz katerega izhaja pravzaprav trenutno stanje. Tu bi rad poudaril, da področje pravzaprav preprečevanja korupcije in integritete preprečevanja nasprotja interesov nadzora in tako naprej pravzaprav pokriva drug zakon. Nadalje še navajajo, da omejitev pasivne volilne pravice terja načelo demokratičnosti splošnih javnih koristi, ki sta seveda zaradi prej omenjenih fenomenov ogroženi. Vlada tu poudarja, da je mogoče omenjene cilje doseči tudi z drugimi sorazmernejšimi ukrepi. Dostopne mednarodne primerjave položaja županov kažejo, da je taka omejitev res prej izjema kot pravilo. Ker pa je res taka omejitev zelo redka, je moč sklepati, da so negativni vplivi pravzaprav večji kot pozitivni. Nenazadnje tudi Beneška komisija opozarja, da lahko prehitro menjavanje nosilcev političnih funkcij vodi tudi v negativne fenomene, kot je, da ni koherentno.
Zdaj izhajajoč iz navedenega, lahko povem, da Vlada takega predloga zakona ne more podpreti. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin in prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu mag. Borut Sajovic. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica. Lahko bi rekli, dobro jutro, dober dan državljan, pa tudi slovenska županja in župan.
212 jih imamo. Župan ni služba, župan je poslanstvo, župan ni potnik na avtobusu, da ga pošljemo vsak trenutek dol, župan je na avtobusu šofer, sprevodnik, spovednik, pepelnik, pljuvalnik, pa tudi vulkanizer in pa avto ličar. Danes smo dobili parcialno pobudo, ne samo pet tisočih volivk in volivcev, kar spoštujem, dobili smo pobudo politične stranke. Treba se je vprašati koliko imajo župan in županov. Treba se je vprašati, koliko imajo svetnikov, predsednikov krajevnih skupnosti, občinskih svetnikov, itn. govorim iskreno in iz srca, ker sem vso to pot v več kot 40 letih prehodil kot nekajkratni svetnik krajevne skupnosti. Ko dobiš izkušnje, ti ljudje zaupajo, te izvolijo za predsednika, greš v občinski svet in te potem izvolijo za župana. Enkrat, dvakrat, trikrat, večkrat. Ni hec in ni lahko v svetu, ki je poln laži, fake novic, ovadb, ostati in ohranjati zaupanje. Župan, ki nima vsaj nekaj sto, nekaj deset ovadb, ni praktično v tej državi nič pomemben in nič vreden. 99,9 % teh predlogov se izkaže kot izmišljeni, neresničnih, maščevanje nekoga, ki je hotel nek privilegij. Župan mu s sodelavci

4. TRAK: (VP) 9.15

(nadaljevanje) ni ustregel in potem sledi anonimka, kakšna fake novica in jo potem pograbijo še stranke in pa predvsem rumeni pa tudi črni del medijskega prostora. Je pa govoriti o županjah in županih pomembno in pa dragoceno, kajti vsakdo od nas 2 milijonov v Sloveniji je nekje občanka ali pa občan. Gremo še k številkam. Zbrati 5 tisoč podpisov je težko. Spoštovanja vredno delo, ampak samo ljubljanski župan je za ponovno izvolitev dobil več kot 50 tisoč glasov najmanj, govorim precej na pamet, vsi večkratno ali pa ponovno izvoljeni slovenske županje in župani pa zagotovo več kot pol milijona. Tako da če bomo na volitvah zares vprašali ljudi, in volitve so edini pravi test demokracije, potem so stvari tam zelo, zelo jasne.
20. 6. je skupina volivk in volivcev na predlog Piratske stranke vložila predlog omenjenega zakona, ki predvideva omejitev mandata županov. Utemeljitev je zelo preprosta, in sicer da so nekateri na funkcionarskih mestih 10, 15 ali pa 20 let in se zatrjuje, da s tem rešujemo problem lokalnih šerifov, ki desetletja sedijo na svojih, vam bom povedal iskreno, neudobnih stolčkih, ki so tudi slabo spoštovani in pa nagrajeni ravno zaradi takih pavšalnih ocen in pa navedb. Mogoče bi bilo treba tudi, da se pogovarjamo o plačah slovenskih županj in županov pa tudi poslank, poslancev in pa tistih, ki nosijo veliko odgovornost. En primer, v povprečni taki srednji slovenski občini, ki je toliko velika, da ima zdravstveni dom, ima direktor zdravstvenega doma štirikrat tako, štirikrat tolikšno plačo kot župan, povprečen zdravnik, da ne govorim v času korone, pa približno trikratno, v času korone, dodatkov in tako je seveda dvakrat toliko kot župan bil ocenjen tudi rajonski policist ali pa kakšen aktiven gozdar. Mi v gibanju Svoboda smo na tisti tribuni, konferenci izrazili podporo predlogu glasu ljudstva, da se bomo o tem predlogu pogovarjali, dogovarjali in da ga jemljemo resno, ampak zgodba mora biti široka in celovita. V tej državi imamo funkcionarjev cel kup. Slišim pobude, da bi nekateri tudi šli še dodatno med te funkcionarje, recimo državni odvetniki pa, pa še kdo. Številni od njih pa ne bi hodili na volitve na vsake štiri leta tako kot hodimo mi. In kadar v Svobodi govorimo o lokalni samoupravi, želimo zgodbo pogledati široko in pa celovito. Predlogi in pa razmisleki so že bili. Jaz sem bil eden tistih, ki sem glasoval za, da se razdruži županska in poslanska funkcija tukaj v tej dvorani več kot desetletje nazaj, morebiti ena redkih odločitev, za katero sam pri sebi nisem siguren, da sem ravnal prav. Smo bili res lobisti samo svojih občin? Najbrž ne. Smo bili pa tisti ki problematiko v vodotokih, na cestah, v šolah, v vrtcih, na vodooskrbi poznamo odlično

5. TRAK: (TB) – 9.20

(nadaljevanje) in smo kot županski lobiji v tem parlamentu te rešitve iskreno in zavzeto vpeljevali tudi v zakonodajo. Imeli smo znanje in izkušnje, ki ga mogoče v teh klopeh danes pogrešam. Razmišljati, iskati rešitve je zmeraj dobro in pozitivno, to so naredili tudi že naši kolegi iz stranke SDS v letu 2012, ko so razmišljali o reformi političnega sistema v 11 točkah in ena od točk je bil tudi omejitev na dva mandata, ko govorimo o primerljivosti v širšem prostoru. V Sloveniji rečeš mandat se misli štiri leta, so številne uspešne, napredne države, ki pa, kadar rečeš mandat, zapišejo pet ali pa šest let. Ja, v 12 letih se pa že da nekaj narediti.
Prišel sem v občino, ki ni imela čistilne naprave. O njej so govorili 40 let, mi smo jo v nekih letih, ne govorili, ampak smo jo zgradili. Če nimaš OPN, občinskega prostorskega načrta, ga v tem sistemu, ki smo ga ustvarili za to, da določiš in izbereš lokacijo, potrebuješ do 5 let, nekatere občine tudi 6, 7, 8, potem je treba dobiti gradbeno dovoljenje. Vsak skregan sosed, ki te ni volil za župana od čistilne naprave, ti bo lahko postopek podaljšal za kakšno leto ali dve. Če rabiš nakupiti zemljišča, potem boš z razlastitvijo uspel z vprašajem v nekaj letih, potem seveda zgodba gradbenega dovoljenja tudi za občino, eno leto, pa bi bilo bolj in pa bolj učinkovito, če bi gradbena dovoljenja po mojem osebnem razmisleku, ne razmisleku svobode, izdajale občine, ne upravne enote, Potem javno naročilo, ker se nekdo, ki je predrag ali pa nima vseh pogojev, pritoži, pa ti bo spet ukradel kakšno leto itn. Tako, da dvakrat po štiri leta je za resne dolgoročne strateške projekte čas, ki mine izrazito hitro.
V Poslanski skupini Svoboda smo se ob začetku mandata zavezali, da bomo tovrstne zakonske spremembe sprejemali šele na podlagi javne strokovne razprave ter v iskanju zadostnega družbenega soglasja. To dobrodošlo pobudo Piratske stranke in podpisnikov vidim kot začetek tega procesa in kot eno pozitivno in dobrodošlo stvar. Če mislimo, da imamo problem, se je treba o tem pogovoriti. Po poglobljeni proučitvi rešitve in odzivu Vlade in strokovne javnosti ter zainteresiranih deležnikov, tudi reprezentativnih združenj občin, bomo prišli do ugotovitve. Z vsemi temi smo se do tega trenutka o tem vprašanju v Svobodi tudi že pogovarjali in ta trenutek je naše mnenje, da seveda so zadeve preveč parcialne, preveč nedorečene in jih ne moremo podpreti.
Omenjeno je bilo tudi v razpravi državnega sekretarja, da seveda se o tem govori tudi na evropski ravni. Držav, ki imajo tako ureditev omejitev mandatov je v Svetu Evrope manj kot 5. S tem se je ukvarjala tudi beneška komisija, ki pravi, da je treba razmišljati, delati počasi in pa in pa premišljeno. Zakaj bi bili pa lokalni šerifi kot funkcionarji v tej državi izjema? Omejili smo mandat samo pri predsedniku države. Tisti, ki se boste poglobili v zgodovino tega dejanja zakaj in kako boste prišli do ene preproste odločitve, da se je slovenska politika ustrašila Milana Kučana

6. TRAK: (SC) – 9.25

(nadaljevanje) in je bilo treba omejiti zgodbo na dva mandata. Omejitev trajanja mandatov so dopustne, ampak da je to pri županih lahko problem, nam pišejo tudi strokovnjaki kot so gospod dr. Miro Haček pa gospa dr. Simona Kukovič in pa zaposleni na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Nam se zdi, da velja tisto, da se volivke in volivci ne motijo. Za to, da si lahko županja, župan, rabiš njihovo zaupanje. Poglejte, zdaj, tam nekje na poplavnem območju, bo treba preseliti celo naselje: 100 hiš, desetletne življenjske sanje, delo, prihranki, še in še - župan mora večino teh ljudi v to prepričati in to ni lahko. Če hočeš narediti to, če že hočeš postaviti preprost eko otok, ki ga nihče ne bi imel, če hočeš urediti, bi rekel, neko komunalno zgodbo, ki ima kakšne neprijetne posledice, promet ali / nerazumljivo/ rabiš zaupanje ljudi in za to gre. Tega zaupanja ljudi in vero v njihovo odločitev preprosto ne smemo in ne moremo zanemariti in pa prevzeti.
Za konec. Bil sem župan štiri mandate zapored, imel bi dobre možnosti tudi še za kakšnega naslednjega, pa se poti v življenje obrnejo drugače. Se je pa treba vprašati, ali smo lokalni šerifi, kot jih poimenujejo v Piratski stranki, res največja težava pri upravljanju javnih zadev na lokalni ravni oz. ali je omejitev mandatov čarobna paličica, ki bo zagotovila boljše delovanje lokalne samouprave. To je ključno vprašanje, na katerega je ta trenutek odgovor ne. So pa zgolj priročen politični izgovor in rdeča cunja za to, da v delu zgodbe preusmerimo pozornost od bolj zapletenih, bolj lesnih zadev, kot je pokrajinska zakonodaja, zagotavljanje finančne avtonomije lokalnih skupnosti, oz. način financiranja občin, načela subsidiarnosti in še bi lahko naštevali, ampak to ni predmet današnje razprave. Si pa želim, da bi v bodoče kmalu tudi bil. Zato v Poslanski skupini Svoboda predloga zakona ta trenutek ne podpiramo. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Andrej Kos. Izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav državni sekretar, kolegi in kolegice, predstavniki predlagatelja!
Občine v Republiki Sloveniji so temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki v okviru Ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Župan je organ občine, ki predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi sejo občinskega sveta. Volijo ga volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih, tajnih volitvah. Mandatna doba župana pa traja štiri leta. Predlagatelj Piratska stranka s pomočjo več kot 5 tisoč volivcev, torej zbranih, overjenih podpisov volivcev, je podala pobudo za dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah, s katerim želijo omejiti trajanje županskih mandatov na največ dva mandata. Pobudnik v pojasnilu navaja, da se župani zaradi široke pristojnosti tekom let županovanja lahko brez težav vzpostavijo močno prepleteno omrežje znotraj občinske uprave in občinskih podjetij. Prav tako navajajo da je bilo v 51 občinah na zadnjih lokalnih volitvah v letu 2022 samo en kandidat za župana in da omejeno število zaporednih mandatov župana in nezmožnost razrešitve župana predstavlja veliko tveganje.

7. TRAK: (NB) – 9.30

(Nadaljevanje) nepotizma in korupcije ter, da se pri upoštevanju omejitve števila mandatov upošteva aktualni mandat v katerem je bil zakon sprejet in njemu predhodni mandat.
Mnenje o predlogu dopolnitve zakona je podala Vlada Republike Slovenije, ki meni, da je Zakon o lokalni samoupravi temeljni zakon, ki ureja področje lokalne samouprave in predstavlja konkretizacijo ustavnih določb o lokalni samoupravi, medtem ko je Zakon o lokalnih volitvah specialni zakon za ureditev lokalnih volitev. Ravno zaradi specialne narave Zakona o lokalnih volitvah, ki ureja predvsem volilni postopek in varstvo volilne pravice, je umeščenost omejitve županskih mandatov neustrezna, saj tovrstna materija sodi v Zakon o lokalni samoupravi in ne v Zakon o lokalnih volitvah. Kot izhaja iz mnenja Vlade, mednarodna primerjava kaže, da je večkratna zaporedna izvoljivost županov bolj pravilo kot izjema. Prav tako raziskave ne dokazujejo vzorčne povezave med številom mandatov in koruptivnostjo ter uspešnostjo oz. neuspešnostjo funkcionarja. Vlada izpostavlja tudi opozorilo beneške komisije, da ima lahko pogosta menjava nosilcev javnih funkcij celo negativni učinek na kakovost javnih politik in lahko vodi v stanje velike politične negotovosti, čeprav je pa res, da lahko prinese sveže ideje in novo politično miselnost.
Tudi Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Državni svet v svojem mnenju poudarjajo, da predlog za omejitve števila županskih mandatov ne odraža dejanskega stanja na področju lokalne samouprave, ki je eden od najbolj delujočih sistemov v državi in najbližji občankam in občanom.
Predlog zakona nikjer natančno ne opredeljuje kako in na kakšen način naj bi dosegli zmanjšanje oz. odpravo nepotizma in korupcije, kar je eden od ciljev predloga zakona. Ob upoštevanju temeljne politične pravice slehernega polnoletnega državljana, da se aktivno in pasivno udejstvujejo politiki, predlog zakona posega v aktivno volilno pravico, pravico voliti in pasivno volilno pravico biti izvoljen, ki je del demokratične družbe in zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. Ker je kakovost življenja občank in občanov v veliki meri odvisna od uspešnega vodenja občin, volivke in volivci županske kandidate presojajo na volitvah, župani pa so poleg predsednika republike edini funkcionarji, ki jih volivci izvolijo neposredno na demokratičnih volitvah in po sistemu absolutne večine, kar pomeni, da so izvoljeni v primeru večinske podpore volivcev. Uspešne in angažirane župane nagradijo s ponovno izvolitvijo, če pa z njihovim delom niso zadovoljni, jim odrečejo podporo. To pomeni, da lahko župani zasedajo ta položaj v občini več zaporednih mandatov le v primeru, ko ji s svojim delom, znanjem, izkušnjami in uresničevanjem razvojnih strateških projektov pridobijo visoko stopnjo zaupanja in s tem večinsko podporo volivk in volivcev na več zaporednih lokalnih volitvah.
Predlagana omejitev števila mandatov županov na dva zaporedna mandata kaže na podcenjujoč odnos predlagatelja do dela županov, pomeni pa tudi nezaupanje v odločitve volivk in volivcev, ki na volitvah ponovno izvolijo župana s katerim so zadovoljni, če pa z aktualnim županom niso več zadovoljni, pa izberejo in izvolijo drugega kandidata.
V Slovenski demokratski stranki se tako pridružujemo navedenim stališčem in predloga dopolnitve zakona ne podpiramo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija Krščanski demokrati, v njenem imenu dr. Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, spoštovana predstavnika predlagateljev, županje in župani, če nas gledate, dober dan.
V Novi Sloveniji podpiramo razvoj lokalne samouprave in skladen regionalni razvoj za življenje in delo v vseh delih države enako. Politiko moramo oblikovati od občin navzgor. Živa demokracija lahko obstaja le, če je blizu ljudem, zato podpiramo samostojnost občin, vključno tudi z njihovo finančno avtonomijo.
Zakon, ki ga danes obravnavamo, se nanaša na omejitev števila mandatov županji in županom na največ dva zaporedna mandata. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je predlog v nasprotju z demokratičnimi načeli. Lokalne volitve predstavljajo najtesnejšo vez med državljani in predstavniki izvoljenega ljudstva. Na lokalnem nivoju se najtesnejše izrazijo težave in rešitve s katerimi se ljudje srečujejo vsakodnevnem

8.TRAK (VI) 9.35

(nadaljevanje) življenju. V lokalnem okolju se pokaže bistvo demokracije, ki pomeni, da oblast izvajajo izvoljeni predstavniki, ki v imenu svojih volivcev sprejemajo odločitve. Župani so seveda poleg predsednika republike tudi edini funkcionarji, ki jih volivci izvolijo neposredno na demokratičnih volitvah, torej so izvoljeni z absolutno večino. Imajo zaupanje volivcev. Z izvolitvijo je predstavnikom torej podeljen mandat, ki se ga da razumeti kot pooblastilo ljudi, da zastopajo interese svojih volivcev. Legitimiteta volitev je tako najbolj v resnici izražena na lokalnem nivoju. Če bi na lokalnem nivoju prišlo do omejevanja mandatov bi to pomenilo, po naše, grob poseg v demokracijo volitev, češ, da tudi sami volivci ne znajo presoditi kdo je najboljši, kdo je najbolj kompetenten, da zastopa njihove interese v njihovem lokalnem, domačem okolju. Predlagana omejitev števila županov na dva zaporedna mandata zato po naše nekoliko vendarle kaže na nerazumevanje oziroma nepoznavanje dela županov. Pomeni pa tudi na nek način nezaupanje volivkam in volivcem, ki lahko vsake štiri leta izvolijo svojega župana in takoj na naslednjih volitvah, če niso s tem zadovoljni, izvolijo novega. Nepotizma in korupcije pa žal s tem ne bomo omejili, oziroma zajezili s številom mandatov, temveč z zgledom tistih županov, ki delajo dobro in pošteno in takih je v Sloveniji večina.
Predlagatelji zakona tudi niso navedli kako in na kakšen način naj bi dosegli zmanjšanje oziroma odpravo nepotizma in korupcije, kar naj bi bil eden od ciljev predlaganega zakona. Prav tako raziskave ne dokazujejo vzorčne povezave med številom mandatov in koruptivnostjo ter uspešnostjo oziroma neuspešnostjo funkcionarjev. Vsi si želimo živeti v dobro vodeni občini, kajti vsi živimo v eni od občin, zato je prav, da je trdo delo županj in županov nagrajeno, ne omejevano. Prav pa je, in tu se strinjamo s predlagatelji, da se pogovarjamo o delu županov in če oziroma ko jim je dokazano kršenje zakonodaje tudi to javno povemo in obsodimo.
V Novi Sloveniji pa nas skrbi en drug trend. To je trend, da se vse premalo občank in občanov odloča za kandidaturo za funkcijo župana. Kot so že izpostavili na Državnem svetu, je pač delo županov odgovorno, saj morajo poznati tako rekoč vsa področja družbenega življenja. Občine so država v malem. Morajo imeti tudi veščine vodenja. Posebno majhne občine pa se srečujejo tudi s pomanjkanjem strokovnjakov, zato je včasih župan s svojo ekipo pravi čudodelnik. Velik izziv pa je prav nas politikov, kako prepričati občanke in občane, da imajo pravico biti voljeni za župana oziroma da se odločijo in kandidirajo in da zamenjajo, recimo, svojo uspešno kariero na primer v gospodarstvu za župansko delo. Zakaj? Verjetno tudi zato, ker je delo županov res malo, premalo plačano in v javnosti tudi premalo cenjeno.
V Novi Sloveniji cenimo delo županov in županj, zato tega zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Jonas Žnidaršič.

9. TRAK: (VP) 9.40

(nadaljevanje) Izvolite.

JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice.
Z obravnavanimi spremembami Zakona o lokalnih volitvah se odpira pomembna razprava o politični kulturi Slovenk in Slovencev. Seveda si nadejamo, da bi politična kultura pri nas bila na čim višji ravni, saj to v veliki meri pomeni, da je tudi demokratičnost naše družbe vitalna. V razmerju do predloga zakona, ki ga obravnavamo v tem trenutku, je stališče predlagatelja, da bi se z njim, da bi se z omejitvijo županskih mandatov demokratičnost slovenske družbe povišala, saj bi se z uveljavitvijo predloga zatrlo korupcijo, nepotizem in netransparentnost na lokalni ravni. Strinjamo se, da je pojavnost naštetih nepravilnosti treba omejevati in stremeti k njeni odpravi. Prav tako se strinjamo, da lahko demokratičnost družbe krepimo tudi z izboljšavami sistema lokalne samouprave. Socialni demokrati pa se ne strinjamo, da nas omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna privede do okrepljene demokratičnosti in do načina za odpravo zlorab položaja na lokalni ravni. Za to moramo najti druga sredstva in okrepiti obstoječe ukrepe za preprečevanje. V pogovoru s Piratsko stranko oziroma predlagatelji zakona o lokalnih volitvah smo se tudi strinjali, da obstajajo alternativni načini, da uresničimo predvidene cilje in načela zakona. Predvsem pa menim, da skozi alternativna sredstva lahko veliko bolje ohranimo tisto temeljno kvaliteto županov, njihovo operativnost, operativnost, da naslavljajo raznolike potrebe občank in občanov s katerimi jih najpogosteje seznanjajo kar na ulici - operativnost, ki jo v veliki večini primerov zaradi dolgotrajnosti izvedbe projektov na lokalni ravni dokazujejo preko trajanja enega mandata.
Prav tako na temelju operativnosti županov razločimo dobre in slabe nosilce županske funkcije. Na tem kriteriju pa lahko tudi najbolje presojamo o njihovi primernosti, ko za funkcijo župana kandidirajo na lokalnih volitvah oziroma ko izvajamo našo volilno pravico. Naj poudarim, da se ne slepimo pred dejstvom, da nekatere občine trpijo na račun upravljanja s strani t. i. večnih županov, županov, ki so izgubili elan in inovativnost ter na funkciji vztrajajo iz napačnih razlogov oziroma morda najbrž tudi zlorabljajo svojo funkcijo za lastno korist, vendar se moramo odprave takšnih primerov in spornih praks lotiti drugače, s pomočjo ukrepov za krepitev nadzornih služb, skozi ukrepe za krepitev participacije na lokalnih volitvah in volitvah na splošno, prav tako morda skozi drugačno oziroma bolj primerno obliko omejitve županskih funkcij, ki ohranja operativnost županov.
Kot smo v izhodišču omenili, je razprava, ki jo odpira ta predlog zakona, pomembna, v luči nedvoumnega obstoja nosilcev županske funkcije, ki svoje odgovornosti ne izvajajo vestno, pa nujna. Čeprav tega predloga zakona na glasovanju ne bomo podprli, bomo pa zagotovo podprli njegova načela in predlagatelja v nadaljnjih prizadevanjih, da njihove cilje uresničijo.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
In še Poslanska skupina Levica. Dr. Matej Tašner Vatovec, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednica. Lep pozdrav vsem. Lep pozdrav predlagateljem, ki se jim v Levici pravzaprav zahvaljujemo za ta predlog. Menimo, da je dobrodošel in po nekaj časa ponovno odpira razpravo glede lokalne samouprave, ki je po naši oceni prepotrebna in zanemarjena. Predvsem problem reforme samouprave, s katero se ta država ukvarja praktično že dve desetletji, ampak brez nobenih premikov, verjetno zaradi tega, ker se prepogosto na neki način spregleda tisto, kar je verjetno eden od glavnih problemov, zakaj imamo težave z lokalno samoupravo, in to je to, da smo v 30 letih praktično potrojili število občin. Iz tega izvirajo težave tudi, o katerih govorijo predstavniki ostalih poslanskih skupin, da je težko dobiti človeka, ki bi vodil tako občino. Zato imamo tudi župane, ki so praktično od ustanovitve občin

10. TRAK: (SC) – 9.45

(nadaljevanje) občin župani, ker je takšne občine zelo težko voditi, ker imajo pomanjkanje infrastrukturno, proračunsko in tako naprej. To je eden od problemov, ki pravzaprav onemogoča tudi regionalizacijo v naši državi. Tako veliko število občin, 212 onemogoča učinkovito vzpostavljanje infrastruktur in seveda s tem krni možnost razvoja manjših bolj oddaljenih krajev, ki jim lahko rečemo, da so na periferiji in s tem še dodatno krepi predvsem regionalne centre moči, ampak še vedno tudi Ljubljana kot glavno mesto. Tisto o čemer bi se morali danes pogovarjati ob tem predlogu zakona, ki so ga predlagali v Piratski stranki je neka splošna razprava o demokratizaciji, predvsem na lokalni ravni. Ni samo omejitev mandatov tista, ki lahko prispeva k večji demokratičnosti na lokalni ravni v občinah, ampak imamo še celo vrsto drugih stvari, kot so odpoklic županov, to je bila neka debata, ki je bila aktualna, mislim, da nekih 6, 7 let nazaj, ki smo jo že opravili v tem parlamentu, skoraj pripeljali do zaključka, če ne bi bilo veta Državnega sveta in omahovanja takratne koalicije, ki potem zakona v ponovnem odločanju ni podprla. Odpoklic županov bi dodal dodatno moč volivkam in volivcem, občankam in občanom, da v primerih, ko nek župan prekrši tisto, kar je svojim občankam in občanom obljubljal, da bi jih lahko odpoklicali. Problem imamo tudi s participacijo na splošno občank in občanov pri upravljanju občinskih zadev. Pred časom, pred leti smo uzakonili pravzaprav možnost participativnega proračuna, ampak ni veliko občin, ki se tega participativnega proračuna poslužuje, med njimi seveda tudi glavno mesto in največja občina v državi. V Ljubljani občanke in občanke nimajo možnosti vplivati, kako se proračunska sredstva prerazporejajo in s tem so seveda povezani problemi večnih županov in tveganje koncentracije moči.
V predhodnih stališčih smo poslušali o tem, kako je nedopustno omejevati mandate in da pač so župani težki garači, ki pač delajo za svoje občine in izpeljujejo pomembne projekte. Nihče ne trdi, da so vsi župani barabe, nihče ne trdi, da so vsi župani slabi, ampak imamo pa seveda tudi odklone. Tisto, kar je pomembno pri tem vprašanju je, da je to neko priporočilo, ki izhaja tudi iz številnih mednarodnih študij, ki izhaja iz tega, kar so pripravili na Beneški komisiji in tudi Svetu Evrope. Kar predstavnik Vlade pozablja povedati je, da so zelo izrecno v Beneški komisiji izpostavili, da v primeru, ko gre za neposredne večinske volitve, takrat je upravičenost omejevanja mandatov popolnoma na mestu. Pač, mi imamo sistem, kjer so v bistvu župani voljeni na podoben način kot predsednik republike in v teh primerih, ko se koncentracija moči lahko nabere skozi daljša časovna obdobja, prihaja do odklonov in iz tega vidika je popolnoma upravičeno in iz vidika demokratičnosti in pluralnosti tudi na lokalni ravni predvsem dobrodošlo. Tako, da to je ključen, ključen argument, ki ga poznajo tudi druge države, Zakaj jih je malo? Zato, ker imajo samo nekatere države podoben volilni sistem za župane in županje, kot ga imamo mi. V Italiji ta stvar funkcionira. Imeli so debate, recimo prejšnje leto so v Sardiniji, ki ima nekoliko poseben status, želeli povečati število mandatov iz 2 na 3 zaporedne in je italijansko ustavno sodišče to odločitev zavrnilo ravno z argumentacijo, da je ta omejitev pri neposredno voljenih funkcionarjih na dve leti sicer mislim na dva zaporedna mandata, sicer imajo tam župani petletne mandate popolnoma upravičena in nekaj kar je temelj demokratične pluralnosti.
Tako da mislim, da je ta debata potrebna. V Levici seveda podpiramo tako omejitev županskih mandatov, kot seveda tudi možnost odpoklica županov in tudi drugih funkcionarjev. To je naša dolgoletna programska točka, zato bomo v prvi obravnavi seveda ta zakon tudi podprli. Zdi se nam, da bi bil vreden nadaljnje obravnave in da bi na tak način tudi omogočili tisto o čemer smo prej poslušali, se pravi, da bi se odvila širša razprava, lahko bi recimo odbor Državnega zbora tudi sklical javno predstavitev mnenj in bi se lahko dejansko začeli pogovarjati o teh stvareh. Kot kaže bo zakon sicer danes zavrnjen kar nas seveda žalosti, ampak

11. TRAK: (TB) – 9.50

(nadaljevanje) za zaključek bi dodal, da tudi šofer avtobusa, ne glede na to, kako dober je, rabi od časa do časa počitek.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi splošna razprava o predlogu zakona.
Prvi je k razpravi prijavljen mag. Darko Krajnc, za njim pa ima besedo dr. Vida Čadonič Špelič.
Izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsednica.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Se opravičujem. Drugi ima besedo mag. Janez Žakelj, se opravičujem. Ja.

Nadaljevanje MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Okej, nadaljujemo.
Lep pozdrav vsem skupaj, tudi predlagateljem!
Moram reči, da sem tudi sam velikokrat razmišljal o tem, da bi bilo potrebno mandate v določeni meri omejiti na vseh političnih funkcijah, ne zgolj predsedniku države. Tudi v praksi sem imel slabe izkušnje z nekaterimi, ki so bili dolgo v vodstvu občine in si tudi s pozicije moči res potem v volilnih opravilih priborili prednost, pa vendar na koncu, če gledamo celostno, tehtamo argumente, 212 občin. Morda je tudi to težava, da v nekaterih občinah sploh težko dobimo kandidata za župana, ste sami omenili, v nekaterih jih je eden, dva in svetniki. Tudi svetniki so del občine in so v bistvu tisti, ki odrejajo pravila.
Preden grem direktno na primer iz prakse, bi še nekaj o politični kulturi, se moramo vprašati, če v Sloveniji ljudje nagrajujemo ljudi, za katere je javno znano, da so vpleteni v ne vem koliko koruptivnih poslov, potem se moramo vprašati o svoji zrelosti. Zrelosti naše demokracije in v odnosu zakaj to delamo, zakaj podpiramo sporne ljudi na tako pomembna mesta, kjer upravljajo z javnim denarjem? Seveda, župan razporeja tisto, kar mu določa občinski svet in ne želim zdaj opravičevati vloge župana, imamo pa občine, kjer občinski svet vodi župana, ni važno kateri je, kako dolgo je tam, imamo večnega svetnika, recimo v moji občini, ki je vedno vodja koalicije, sedi nasproti župana in pove, glej, tako bo, če kaj ni v redu, se vzame 5 minut odmora, se zmenijo, pridejo nazaj, zadeve štimajo. Župan, velikokrat, žal, je, pravimo, da imamo nadžupana celo v občini.
Zlorabe pozicije. Sam sem bil tudi kandidat za župana, kot predsednik stranke mladih, takrat, Zelene Evrope, sem volitve izgubil za nekje en procent, še danes Maribor okolica, čeprav to ni moja občina in seveda v moji občini itak vsi govorijo, vedo, da so bile tiste volitve zlorabljene. Moji člani volilne komisije niso mogli biti prisotni na končnem štetju glasov. Na treh volilnih enotah se je do 11., 12. zvečer zbiralo podpise s škatlo na terenu, tega dokazati ne morem, ker nihče ne upa pričati in problem imamo mi tam, da zloraba volilnih opravil ni kaznovana. Na koncu nimamo sankcij za nobene težave v postopkih. Recimo, meni so tudi preplakatirali celo občino plakatov s številko protikandidata v drugem krogu. Mogoče za koga nepomembne stvari, ampak nihče za to ni odgovarjal in seveda volitve niso bile ponovljene, tisti sporni postopki pa na koncu, občina je plačevala kazen in sem odnehal se pravdati z občino, ker bistvo je itak bilo, da nisem imel tako močne želje postati zgolj župan. Želel sem spremembe v občini, imel sem ekipo petih svetnikov, ki pa spet ni imela moči. Zakaj, tudi danes ima Gibanje Svoboda v občini Šentilj v občini Lendava pet svetnikov. Niso dobili niti pet mest v delovnih telesih občine pa v statutu občine piše, da se na podlagi volilnega rezultata delijo mesta. Ne, župan in vodja koalicije sta rekla, dobite 4, če niste zadovoljni pa še to ne. In to je demokracija, realnost demokracije. Pa ta župan je komaj drugi mandat, ampak pač očitno je ujetnik največje opozicijske stranke, ki pri nas že preko 20 let to vodi na tak način in prav je, da se to enkrat tudi javno pove.
Delo je vsekakor zahtevno, potrebno je biti operativen, treba

12. TRAK: (VP) 9.55

(nadaljevanje) treba je biti zagnan, imeti ideje. Dokler kandidati to imajo, je prav, da se jih podpre. Na drugi strani imamo pa drugačne modele. Recimo, s kolegico Saro sva se dobila z irskim ministrom za stanovanja in lokalno samoupravo. Pri njih lahko župana zamenjajo v roku enega leta, dveh let, če niso z njim zadovoljni, lahko ga zamenja občinski svet, vendar spet v mojem primeru bi bil zelo previden, ker bi se to verjetno dogajalo ob vsakem neposlušanju tega, kar imajo tisti, ki v resnici vodijo občino, za udejanjiti. Tako da problem v Sloveniji imamo v načinu delovanja. In tudi to, kar je kolega Sajovic izpostavil, ne opravičujem kandidatov ali pa županov, verjetno v veliko teh primerih gre res tudi za neke vrste politične likvidacije pri določenih postopkih, določenih zadevah. Težavo v Sloveniji imamo tudi s procesiranostjo te države, to vedno znova trdim, ne samo na področju lokalne samouprave, tudi inšpekcijskih služb, sodstva in vsepovsod zadeve postopkovno trajajo v nedogled, postopki, vračilo na prejšnjo stopnjo, gremo na drugo stopnjo in vse do Evropskega sodišča je še dalje zloraba pravnega varstva. In dokler teh stvari ne bomo uredili, jaz mislim, da tudi zgolj omejitev na dva mandata, pa še tu bi se mogoče strinjal, da bi moral biti potem mandat 5, 6 let, da se da res nekaj narediti, bi se strinjal. Ideja, ki jo je, sem videl tudi v teh predlogih vaših, podala Stranka mladih - Zelene Evrope, katere sem bil nekoč član, da bi samo v velikih občinah veljala ta omejitev zato, ker v majhnih občinah ni dovolj ljudi, ni dovolj kandidatov, ki bi se sploh ukvarjali s politiko, pa je ustavno sporna. Tako da neke rešitve za prihodnje bo potrebno najti, tudi verjetno omejitev poslanskih mandatov potem, če smo že pri tem, ne, vse voljene funkcionarje na nek način, ampak je treba stehtati ali to res prinaša bolje, bolje opravljeno delo ali ne. Sam celo pravim, da bi morale biti funkcije politične do neke mere profesionalizirane, da se mora človek, ki na tako pozicijo kandidira, izkazati z nekim znanjem, z neko izobrazbo, z neko sposobnostjo. Zdaj imamo pač splošno demokracijo, polikracijo, ljudem malo pesek v oči, vsak je lahko župan, ne. Ta funkcija je odgovorna, bolj odgovorna od kake direktorske funkcije, na koncu pa včasih bi se dalo vprašati, kdo je v kakšni občini župan pa kako to občino opravlja. Jaz mislim, da moramo predvsem nadzorne mehanizme pa ustrezne sankcije uvesti za tiste, ki ne opravljajo funkcije dobro, ostalo pa seveda besedo imajo potem volivci, da tistim, ki ne opravljajo te funkcije dobro ali celo na meji zakonitosti, nezakonito, da jim rečejo: ne.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je mag. Janez Žakelj in za njim Damijan Zrim. Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predlagatelji.
Danes se pogovarjamo o problemu večnih županov in slišati je, da se pogovarjamo tudi o problemu delujoče demokracije v Sloveniji. In jaz bi rekel tako, da je razprava o lokalni samoupravi, ni razprava o omejitvi mandatov županskih kandidatov oziroma županov, ampak bi bilo bolj prav, da razpravljamo v tej dvorani o regionalizaciji, da razpravljamo o pristojnostih občine o financiranju občin. Predlagatelji so kot cilj ali pa recimo tega, tega predlaganega zakona navedli problem malo kandidatov. Druga stvar, problem korupcije, ki ga bi ta zakon rešil. Zdaj, ali je županski stolček res tako udoben? Mislim, da smo v tej dvorani bili trije župani, zdaj nismo več - Sajovic, Čebela in jaz. Mi trije se zagotovo strinjamo, da je sedeti na županskem stolčku je podobno kot biti ne, ne šofer in sprevodnik, tudi pljuvalnik pa spovednik pa še kaj drugega, tukaj se popolnoma strinjam z gospodom Sajovicem kolegom

13. TRAK: (NB) – 10.00

(Nadaljevanje) V treh mandatih lahko rečem, da sem bil vse, je pa tako, da ta posel je zelo zahteven, zahteva celega človeka in malo kandidatov ni za to, ker bi bili večni župani problem. Sprašujete se, kateri gospodarstvenik, ki ima štirikrat višjo plačo, bi šel v zelo zahteven in zelo odgovoren posel za štirikrat nižjo plačo? Ga ne dobite. In sem prepričan, sem prepričan, da bi bilo potrebno v razpravi povedati kaj več tudi o plačah. Seveda, to je tako rekoč tabu tema, vendar mislim, da je županska funkcija preslabo plačana.
Problem korupcije. V predlogu je izpostavljeno, da je povečano tveganje za javne finance, če je župan dlje časa na funkciji. Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj inštitucij, ki se ukvarjajo s korupcijo, problem pa je, da dostikrat ne opravijo svoje funkcije. Imamo, poznam župana, ki redno sprašuje, kaj pa bom od tega projekta jaz imel, in to vedo vsi podjetniki, pa se nič ne zgodi. Poznamo župana, vsi ga poznate, ki je tako rekoč že bilo dokazano, da je bil koruptiven, pa se ni nič zgodilo. Zdaj, ali je tukaj treba omejiti funkcijo župana tudi tistim, ki trdo delajo in imajo, tako kot je kolega Sajovic rekel, neke zaradi nevoščljivosti ali pa zato, ker nikoli nisi za vse ta pravi, recimo, spelješ nek projekt, nekdo se s tem ne strinja, ovadba, ali pa recimo ne vem kakšni javni linči. Tako, da tukaj omejitev mandatov, korupcije, zagotovo ne bodo odpravili. Prej gre za politično kulturo, pa za kulturo, kdo je naš, pa kdo je vaš, in naše bomo malo bolj ščitili kot druge. To je žal tako.
Zdaj pa, da se še bolj osebno vrnem na to ali je dva mandata dovolj ali ne. V mojem primeru sem po dveh mandatih pred tretjimi volitvami rekel, dovolj imam. Ne zato, ne zaradi plače, ne zaradi zadovoljstva pri delu, ampak to je naporen posel. Pa mi je en kolega rekel, ti poslušaj, fino, ti si zadolžil občino, največji projekt se zdaj izvaja, 8 milijonski projekt športne dvorane, zdaj boš pa šel. Veste, druga stvar, druga drugi projekt, ki je pa zahteval tudi deset let priprav, gradnje doma starejših občanov, če v majhnih občinah, občina Žiri je povprečna občina 5 tisoč prebivalcev, se pravi nekje srednje velika občina, je za ta projekt bilo potrebno 10 let trdega dela, da smo prišli do rešitve, in če bi župan, ki ni imel ne vem koliko sodelavcev, ki bi pokrivali ta projekt, bi enostavno ta projekt padel. Zato sem se lotil tretjega mandata, sicer pa se lahko zelo strinjam, da sprejmeš občinski prostorski načrt, traja, če si zelo uspešen, 5 let, torej mandat in pol.
Potem imaš načrt, idejni projekt, idejna zasnova, potem je gradbeno dovoljenje, urediti finance. Veste, tukaj bi bilo treba govoriti o lokalni samoupravi in o možnostih lažjega financiranja, ker zgraditi s 5 milijonskim proračunom 8 milijonski projekt, to se pravi, to je dolgoročni projekt in pri tem prepričati ljudi, to ni enostavno. A veste, ker vedno se dobi nekdo, ki reče, to pa ni najbolj pomembno, ali pa še drugo je nekaj bolj pomembno, pa so tu gasilci, pa so tu eni in drugi, ne bom šel v detajle. Tako, da tako da sem jaz prepričan, da čeprav volivci imajo vedno prav, se

14. TRAK: (SC) – 10.05

(nadaljevanje) se seveda večkrat kot politik z volivci ne strinjam, ampak še vedno so župani edini poleg predsednika države, ki so direktno voljeni in dajmo, dajmo ljudem, občanom možnost, da bodo izrazili svojo voljo. In mislim, da omejevanje županskih kandidatov, županskih mandatov na dva mandata nima nekega, za cilj ne bo imelo večje demokracije, pa boljše lokalne samouprave in zato bom glasoval proti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Damijan Zrim ima besedo in za njim Miha Kordiš, Izvolite.

DAMIJAN ZRIM (PS SD): Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Kolegice in kolegi.
Jaz sem prav vesel, da danes imamo ta predlog zakona tukaj na mizi, da se enkrat za vselej lahko pogovorimo direktno pred slovensko javnostjo, kdo ta zakon podpira in kdo ne. Sam osebno menim, da zakon ni dober. Navaja neke probleme, ampak rešitve na dolgi rok ni. Tu se zgledujemo po italijanskem primeru, ampak če jaz prav razumem, v Italiji imajo zgolj omejitev za večje občine, ne pa tudi za manjše, če sem prav razumel, mogoče se motim. Biti danes župan v Sloveniji, v vseh 212 občinah ni nek privilegij, ni nik dar, kvečjemu je ena kalvarija, bi lahko rekli. Kot je kolega Žakelj prej izpostavil, kaj vse župani morajo biti v svojih občinah, mislim, da se jaz lahko popolnoma z njim strinjam. Ne zgolj župani, tudi občinski svetniki. Mogoče se bom tukaj navezal predvsem na manjše občine, kajti povprečnega svetnika mogoče v Ljubljani, v ljubljanski občini ne bodo prepoznali, mogoče zgolj tiste bolj glasne. V manjši občini, bodisi ali greš v trgovino, bodisi ali greš v gostilno na kakšno kavo ali pa kaj drugega, te zahakljajo in moraš odgovarjati na določena vprašanja. Verjemite, ni nič drugače kot si poslanec Državnega zbora. Od tega, da trava ni pokošena na pokopališču, od tega, zakaj rože niso zalite po vasi, kje so razstavljene in tako dalje. Ljudje imajo določene težave in v manjših občinah ljudje obirajo drug pristop in verjemite, biti tam župan nikakor ni, kar bi si človek povprečen želel. Sicer pa ta zakon dobro, da je v Državnem zboru, ker odpira pa nekatera druga vprašanja: zakaj bi si sploh želel biti župan, ko ti vsi težijo, ko imajo pet minut časa, ko si za vse odgovoren v svoji občini, hkrati imaš omejen proračun, država te največkrat v veliki meri ignorira, oz. ti ne pomaga - tu mislim precej na financiranje, lahko govorimo tudi do 30 let nazaj - plača ti je mizerna, sploh v manjših občinah, ko se privadiš, da si župan prvi mandat, se učiš, v drugem mandatu delaš - bi se lahko tudi pogovarjali o podaljšanju mandata, oz. da se mandat raztegne iz štirih na pet let, mogoče o tem bi lahko tudi? Potem, pa imamo določene problematike, katere rešujejo občine, nimajo kadra, so podhranjene, tukaj pa vidimo mogoče lahko tudi priložnost v skupnih občinskih upravah, katere so zadnje čase bolj popularne. Sami mandati županov, jih je težko dobiti, sploh, da najdeš človeka, ki je pripravljen kandidirati. Če samo omenim dve občini iz mojega volilnega okraja Kuzma in Cankova, tam imamo dva odlična župana katerih pa dva sploh nista imela protikandidata in ker so v teh občinah, lahko rečem, aktivne zgolj tri politične stranke tradicionalne: Socialni demokrati, Slovenska demokratska stranka in krščanski demokrati - Nova Slovenija in nobena od teh strank ni bila sposobna, da bi našla kandidata, protikandidata. Mogoče zato, ker ti župani so delali dobro, so pa vse te stranke vsaj podpirale kandidate za izvolitev. Ampak vsaj en glas bi zadostoval.
...Podobno je najti tudi kdo bo kandidiral v občinske svete, kajti tudi spet tu se najdejo težave kako sploh liste zapolniti, kdo je več pripravljen da bo odgovarjal za vse naloge ki jih morajo

15. TRAK (VI) 10.10

(nadaljevanje) občine prevzemati? Država nalaga naloge te, super, zagotavlja financiranje v določeni meri ne, v določeni meri pa ja. Župani v bistvu delate čudeže. In tu, spoštovani kolega Žakelj, vsaka čast, da ste zdržali še takrat tretji mandat in ste pripeljali to do konca v vašo dvorano. Če je župan dober, ni vraga, da ne bi ostal, se opravičujem za to besedo, ampak zelo težko ga je premagati. In mogoče je lahko govoriti, da so lokalni šerifi, ampak glede na obveznosti katere imajo, je to njihov stroj, pač, takega dela so bili vajeni, morajo pač določene stvari premakniti.
Zdaj, če se v ujmah poglejmo, če se določeni župani ne bi aktivirali v svojih občinah, vprašanje kakšno situacijo bi imeli. Mogoče bi lahko govorili o tistih izpred nekaj let nazaj, ko so poplave doletele Zvezno Republiko Nemčijo, ko je bilo več mrtvih, mislim, da čez 100, 200. Ampak župani so pač tu odgovorni v Sloveniji in prevzemajo določena dela in jaz verjamem, da jim ni lahko.
Zakon, kateri je pred nami bi pa omejil njihovo delovanje na dva mandata. Če je župan dober, jaz ne vidim, zakaj si ne zasluži še tretji mandat, mogoče četrti, kot je bil kolega Sajovic. Če pa pač župan dela slabo, se pa to pozna na volitvah, demokratičnih. Seveda pa morajo tudi igrati določene institucije, pristojni organi, da se ne godijo zgodbe, katere je prej razlagal kolega Darko, da praktično, če sem razumel, so ti bile volitve ukradene. In na to moramo biti pozorni, da druge institucije od zadaj odigrajo svoje zgodbe. Kajti, nekoga obtožimo, da, aha, župan je koruptiven, in tako dalje, s tem nismo rešili nič, pač mora biti dokazano, vsaj v tej državi velja, dokler pač nisi obsojen, si nedolžen. In tako, da tu bi se morala začeti postavljati ta vprašanja. Sam tega predloga zakona ne morem podpreti, kajti verjamem, da greste v pravo smer, mislite dobro, ampak žal nismo še zreli, da bi ta zakon sprejeli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Miha Kordiš ima besedo in za njim Predrag Baković. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoča, hvala za besedo. Šerifi in demokracija v resnici ne gredo skupaj, pa vendarle živimo v svetu in živimo v družbi, ki sama sebi pravi demokratična družba. Na vsakem koraku pa živimo pod patronatom takega ali drugačnega šerifa. Daleč od tega, da bi se pogovarjali zgolj o lokalni samoupravi in da bi se pogovarjali zgolj o občinah, da pomislimo kako je zorganiziran del naših življenj, ki je namenjen neki gospodarski dejavnosti, to, ko gremo v službo. Zdaj praktično je princip organiziranja gospodarskih procesov ta, da imamo nad sabo nekega šerifa, nekega menedžerja, ki se mu moramo vsi podrejati, delati tako, kot reče, pa je čisto vseeno ali je tak človek sposoben ali ni sposoben. Naša zakonodaja pravi, hej, ta fabrika je lastnina tega človeka, tega šerifa in se mora delati tako, kot je tak človek ukazal. V bistvenih segmentih naših življenj nam demokracija v resnici umanjka. Na delovnem mestu recimo, kot sem ravnokar podčrtal. A tudi politične strukture, ki direktno skrbijo za celotno državljansko skupnost, niso izjema, čeravno volimo svoje predstavnike, čeravno volimo izvršno vejo oblasti, zakonodajno vejo oblasti na nacionalni ravni na svoj način, na lokalni ravni na spet na malo drugačen način se določeni interesi zelo radi usidrajo na političnem položaju, pa je vseeno ali delajo dobro ali delajo slabo. Preprosto si vzamejo neko politično strukturo za svoj fevd. Včasih je to ministrstvo, včasih je to občina. To vse so razlogi zakaj socialisti pogosto opozarjamo na geslo, da

16. TRAK: (VP) 10.15

(nadaljevanje) demokracija niso samo volitve. Če želimo zagotoviti dejansko demokratično družbo, ni dovolj, da zgolj mečemo listke v glasovalne skrinjice vsake štiri leta, potrebujemo institucionalni ustroj, zakonodajo, pravilo našega skupnega bivanja, ki gradijo participacijo državljank in državljanov, ki gradijo, če želite, aktivno državljanstvo. Samo od sebe se ne bo, ne. Naša naloga kot Državnega zbora, organa, ki v tej državi sprejema zakonodajo, to isto zakonodajo, ki narekuje inštitucijam, kako naj se obnašajo, pa lahko bistveno pripomore k temu, da postanemo bolj demokratična družba in da na ta način zangažiramo državljanke in državljane k konzumiranju njihovih političnih pravic karseda aktivno in karseda na široko. Omejitev mandatov lokalnih šerifov je eden izmed takih ukrepov. Ni edini. V tem trenutku je to zakonodaja, ki jo imamo v prvem branju, ki jo imamo na mizi in ki jo v Levici jasno podpiramo in smo jo podprli tudi s pomočjo pobudnikov iz vrst Piratske stranke pri zbiranju podpisov na terenu in bomo prispevali svoje glasove k sprejemu tega zakona v prvem branju. Ampak znova naj opozorim, da se pogovarjamo, ko govorimo o omejitvi mandatov županov kot neposredno voljenih nosilcev izvršne veje oblasti na lokalni ravni, zgolj o delčku potrebnih sprememb, potrebnih procesov, s katerimi naj demokratiziramo družbo, od participatornih proračunov do možnosti odpoklica lokalnih vojakov pa navsezadnje uvedbe demokracije na delovnem mestu. Vse to so poti, po katerih moramo hoditi, če si želimo zagotoviti dejansko demokratično, solidarno prihodnost in lepše življenje za 21. stoletje.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Kolega Predrag Baković ima besedo in za njim Anton Šturbej. Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsednica, hvala lepa za besedo.
Jaz se bom namenoma izognil besedam lokalni šerif, ker se mi zdi žaljivo za vse tiste, ki so nekoč bili župani, ki so župani ali pa morda tudi tisti, ki bodo. Izvoljeni so demokratično po posebnem sistemu, po katerem je izvoljen tudi predsednik republike, in seveda so odgovorni. In verjemite mi, vsaka stvar, ki jo naredijo, takoj čutijo reakcijo, kakršna pride do njih, če je dobra dobro, če je slaba tudi slaba.
Predlog novele, ki jo je nekako pripravila Piratska stranka in jo je podpisalo 5 tisoč 148 ljudi, občanov, in overilo, seveda je relativno kratek, jaz nisem imel težav to prebrati. Med drugim mi je padlo v oči tudi to, kjer je opis, kako so, kako so te stvari urejene v drugi državah. In naštete so štiri države, med njimi Portugalska, Italija in pa Slovaška in Poljska, kjer pač opredeljujejo noter. Zdaj za Portugalsko, so omejeni na tri mandati, kot, na tri mandate, kot tu vidim, torej vse skupaj 12 let, in to je tudi edina država, kjer so mandati pravzaprav na ta način urejeni. Italija, kot smo že slišali in je povedal tudi kolega Damijan Zrim, ima omejene mandate, vendar ima tudi nekaj omejitev. Torej, prvič, če drugi mandat je trajal manj kot 2 leti, 6 mesecev in en dan, je lahko tudi tretji. In vse male občine imajo težave s kandidati in v teh primerih niso omejeni z mandati. In tukaj torej ugotavljamo, da govorimo o Slovaški in pa tudi o Poljski, kjer pa nimajo omejene mandate, imajo pa možnost odpoklica in tukaj smo se pripravljeni seveda tudi mi pogovarjati. Večina županov dela dobro. Tisti, ki ne, kot sem že povedal, takoj dobi reakcijo in jaz ne vidim razloga zakaj, če župan dela dobro, bi ga pri tem tudi omejevali, ker s tem lahko tudi dviguje kvaliteto. Zlasti se mi zdi tukaj zanimiv 2. člen, kjer govori, da v primeru, da ta zakon prične veljati, se šteje, da je, bom rekel po domače, župan pokuril mandat, če je v tem mandatu župan in še v enem prejšnjem. Torej tisti, ki je, če bi bil ta zakon sprejet, tisti, ki je že drugi mandat na oblasti, lahko zaključi. Po eni strani imamo tukaj, torej se je župan odločil za kandidaturo pod enimi pogoji, sedaj pa ga omejujemo in bo končal z drugimi pogoji. In zanimivo je razmišljati, pa morda


17. TRAK: (TB) – 10.20

(nadaljevanje) pravni strokovnjaki in da bodo se strinjali z mano, ampak zanimivo razmišljati tudi o tem, da Zakon o lokalni samoupravi določa, da je mandat župana traja 4 leta brez omejitve reelekcije. Se pravi, brez omejitve, da bi ponovno kandidiral, kolikokrat pač želi. V Sloveniji pa omejitev opredeljuje samo Ustava, in sicer to velja za predsednika države in to velja za ustavne sodnike. In sedaj bi imeli unikum, da bi en zakon v nekem momentu omejil mandate in to zakon, vse ostale ureja pa Ustava.
Zdaj, jaz ne vem, če bi pravniki, tudi sam sem pravnik, pa vendarle se mi zdi to sporno in dejansko menim, da zakon kot tak ne bi smel in ne sme urejati omejitev mandatov, če to ureja v vseh drugih primerih Ustava. Upam, da sem bil dovolj jasen in seveda se mi to zdi tudi zelo pomembno. Seveda je potrebno izpostaviti tudi, pa mislim, da je že kolega iz NSi izpostavil ali pa v stališču je bilo povedano, opozorilo Beneške komisije, ki pravi, da lahko pogosta menjava nosilcev javnih funkcij ima negativen učinek na kakovost in kontinuiteto javnih politik in to lahko vodi v neko stanje politične negotovosti, po drugi strani pa seveda res lahko prinese tudi neke sveže ideje in pa neko novo politično miselnost. Treba je potegniti premiso tudi na drugo stran.
Dotaknil bi se še, dotaknil bi se še stališča, ki so jih izrazila združenja, torej ZOS, MOS, itn. SOS, kjer je pač, so stališča njihova, da omejevanje števila mandatov je v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli in jasno, da so volivke in volivci tisti, ki pravzaprav odločajo o tem, kateri kandidat bo izvoljen in pa tudi, ali mu bodo dali še eno možnost ali ne. Sam lahko povem, da sem poskusil nekaj, bom rekel, županskega kruha, bil sem tako vaški mož kot občinski svetnik, kot kandidat za župana pa tudi podžupan in lahko povem, da se ne bi več odločil za to funkcijo. To je trd posel in zaradi parih, ki morda res zlorabljajo sistem, pa imamo nekaj vzvodov, lahko se pogovarjamo tudi o drugih vzvodih, lahko se pogovarjamo tudi morda o odpoklicu, če bomo znali pravilno zapeljati stvari, je to trd kruh in verjamem, da ga je zelo težko opravljati in seveda z vsem spoštovanjem do vseh županov, ki delajo dobro in ko jih je večina in so zaupanja vredni, ker nenazadnje se preštejejo, vidijo na volitvah in to so tudi, bom rekel, tisti pravi, prave informacije, ki županu dajo vedeti ali dela dobro ali ne dela.
Zato glede na mojo razpravo, ki sem jo seveda zdaj imel in glede na to, da sam resnično menim, da ni prav, da omejitev mandata ureja zakon, vse ostale omejitve ureja pa Ustava, tega zakona ne bom podprl.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Kolega Anton Šturbej imate besedo, za njim pa kolegica Lucija Tacer.
Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Spoštovana predsednica, hvala za besedo.
Spoštovani poslanci in poslanke!
Osebno menim, da je Slovenija toliko demokratična, da dejansko vsaka štiri leta se potrjujejo župani na volitvah. Med 212. občinami je nekaj občin, oz. vsaj polovica ali več občin, ki ima 5000 ali manj prebivalcev in prav v teh občinah se pojavlja tudi problem, da dejansko nimajo kandidatov. Za kandidata za župana, pravzaprav se mlajši ali pa tisti, ki so boljše situirani sploh ne odločajo. Ne odločajo se zaradi tega, ker vsi prej, pred mano, razpravljavci, tudi trdijo, da je dejansko ta poklic župana izredno težek in glede na to, da nekateri, ki nekako so že, županujejo od leta 1994, dejansko so eni tudi na račun svojega zdravja vodili te občine in dejansko so jih uspešno vodili in pač so jih volivci in volivke nagrajevali in so potrjevali skozi demokratične volitve potem svoje funkcije

18. TRAK: (JJ) - 10:25

(nadaljevanje) tudi glede, da se mladi v manjših občinah ne odločajo, da bi bili kandidati ali pa da bi mogoče celo bili izvoljeni. Ne odločajo, ker vidijo boljše priložnosti nekje v drugih službah, sploh tisti, ki so malo bolj izobraženi. Dejansko plače županov so minimalne in ne stimulativne, da bi se sploh mladi odločali za takšne funkcije.
Kar se pa tiče nepotizma in korupcije, jaz mislim, da tukaj imamo dovolj nekih mehanizmov, s katerimi bi lahko preganjali določene, predvsem korupcijo. Kar se pa tiče v manjših občinah, nepotizma je dejansko, ko se enkrat zaposlijo ljudje v nekih, bom rekel, podjetjih, kjer je soustanoviteljica občina, je teh delovnih mest zelo malo napram večjih občin ali mestnih občin. Potem v občinski upravi, ki so zelo majhne, nekaj ljudi, tudi ti ljudje, ko enkrat zasedejo ta delovna mesta, tam ostanejo dokler se ne upokojijo. To pomeni, da v kolikor s tem nekako se opravičuje, da bi hitreje ali pa na vsake dva mandata menjavali, se menjali z župani, to dejansko ne drži vode. Potem omenjate tudi nekaj držav, kot so Poljska, Češka, Portugalska in Italija. Tudi v teh državah, ki imajo omejitve županskih mandatov se ti mandati nekako omejujejo bolj v mestnih občinah, v primestnih občinah imajo prav tako potem probleme, da celo ostajajo določene občine brez županov. Tudi to je nekako problem, ki je potem povezan s takšnimi zakoni, ki dejansko manjše občine spravljajo še v nek slabši položaj.
Kar se pa kakovosti življenja občank in občanov v veliki meri je pač odvisna potem tudi od vodenja občin, te potem volivci, v kolikor niso zadovoljni s tem vodenjem občin, pač ne potrjujejo potem takšnih županov več in pač pride do zamenjave. Kar se pa tiče angažiranosti teh, bom rekel, svetnikov in svetnic, tudi to spada med mehanizme kateri pač nadzorujejo in pa delo župana. Jaz verjamem, da v manjših občinah po vsaki občinski seji te občinske svetnike sprašujejo občanke in občani kaj je bilo na določeni seji in to so tudi tisti mehanizmi, ki nekako delujejo znotraj manjših občin, da preprečujejo določene koruptivne posege v neke projekte, v katerih bi pač se lahko nekdo nekaj okoristil. Toliko z moje strani. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolegica Lucija Tacer ima besedo in za njo mag. Borut Sajovic. Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo. Imamo problem. To, da je na zadnjih lokalnih volitvah v kar 51 občinah kandidiral samo en kandidat za župana je problem, demokratičen problem. V skoraj eni četrtini občin ni bilo konkurence za mesto, ki je dejansko najbolj pomembno pri oblikovanju prihodnosti na ravni lokalne samouprave. Zato jaz tukaj mogoče za razliko od nekaterih, ki so govorili pred mano, mislim, da bi neke vrste, neka vrsta, neke ja, omejitev mandatov prinesla pozitivne rezultate z vidika omejitve korupcije in nepotizma. Ne pravim da je to edina rešitev, seveda se strinjam da imamo organe, ki so namenjeni nadzorovanju dela tudi županov in

19. TRAK: (NB) – 10.30

(Nadaljevanje) da morda ne delujejo kot bi morali, ampak korupcije in nepotizma se moramo lotevati na različne načine, in na tej točki nisem prepričana, da omejitev mandata zagotovo ni pravi odgovor, zato danes pozdravljam to razpravo. Vesela sem, da so nam državljani prinesli ta predlog, da izpostavijo problem, ki mislim, da se sicer zaznava, kot ste tudi sami izpostavili, že več let, in da začnemo tukaj iskati rešitve. Omejitev mandatov se mi zdi smiselna, mogoče pri, z vidika korupcije, pač ne sprejemam argumenta, da to sploh ni način, da se omejuje nepotizem in korupcija, zato ker sem tudi v različnih organizacijah videla kaj pomeni, ko je nekdo na neki funkciji predolgo in kaj se zgodi, ko se mesto spremeni. Malo se prevetrijo zadeve in to načeloma se mi zdi, da je vedno dobro, da se iz ene druge perspektive pogleda na delo, ki je bilo storjeno do takrat in se morda kakšne stvari naredi drugače.
Ne sprejemam tudi argumenta, da ni dovolj ljudi, ki so za to zainteresirani. Dajmo se potem ukvarjati s tem kako bomo ustvarili okolje, da bo vse več ljudi za te funkcije zainteresirane, ker jaz od kar sem tudi v parlamentu, mnogokrat, ko dam kakšno idejo, dobim odgovor, "ah, saj to nobenega ne zanima". Potem, ko pa daš kakšno informacijo javno, pa ljudi pozoveš, da kaj prispevajo, pa vidiš, da kar veliko ljudi to zanima, in da če ustvariš okolje, kjer se počutijo, da je njihovo mnenje pomembno, bojo tudi v vedno večji meri prispevali in morda bo tako tudi pri zanimanju za županske funkcije in potem tudi mogoče funkcije v mestnem svetu ali v občinskem svetu no, jaz sem iz Ljubljane. Ne pravim, da je omejitev na dva mandata prava rešitev. Na tej točki jaz mislim, da nimamo še dovolj informacij za to in predvsem z vidika umeščenosti v ta zakon se strinjam, da nadaljujemo to diskusijo in poskušamo pač kar se da smiselno z vidika Ustave in zakonodaje to umestiti tako, da bo pač najbolj pravilno in povzročalo najmanj pravnih problemov. Mislim pa, da je vredno, da v prihodnosti damo razmislek in razpravljamo o tem na kakšno število morda mandatov bi bilo smiselno še omejiti in pa, kar je bilo že izpostavljeno, mogoče dolžina mandata, da bi se res dalo ljudem priložnost, da naredijo nekaj za svoje občine in mnogi to že delajo, se sploh, ne pravim jaz, da je večina županov problematičnih. Sploh ne, in tudi slišim veliko zgodb, kako požrtvovalno delo je to. Ampak omejitev mandatov se ne tiče tega, da govorimo, da določeni župani ne delajo dobro, ampak se gre za to, da je v nekem demokratičnem sistemu to lahko varovalka, ki bo tudi tem, ki želijo svoji občini dobro in so določeno število let prispevali k njej na ravni županskega mandata, pač tudi njim zagotavljali neko predvidljivo prihodnost. Tak, da danes tega predloga ne bom podprla, ampak pozdravljam to razpravo in mislim, da argument demokracije kot tistega merila, kaj si ljudje želijo, ni vedno pravilen, je pa všečen. Jaz sem bila na misiji v Kazahstanu, kjer smo opazovali volitve in se je postopek volitev 100 % korektno izvedel, vemo pa, da je v tisti državi velik demokratičen problem pri drugih volilnih opravilih, da dejansko rezultat ni bil presenečenje za nikogar. Nekaj izmed teh problemov je omenil kolega Darko Krajnc, tako da ne moremo vse staviti na volitve. Ni to edini čas, ko se pokaže volja državljanov in pozdravljam to razpravo in iskanje rešitev naprej.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolegica dr. Tatjana Greif ima besedo in za njo dr. Matej Tašner

20. TRAK: (SC) – 10.35

(nadaljevanje) Vatovec. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala, spoštovana predsednica za besedo.
Sprašujem se, kaj je boljšega od zakonske pobude, ki pride od ljudstva iz volilnega telesa, od ljudi, državljanov in državljank, ki na svojih plečih najbolj občutijo vse učinke in posledice oblasti oz. vladajočega režima, kajti zakoni, pravo in pravni red morajo služiti človeku in ne obratno? Služiti morajo potrebam in pravicam slehernika, slehernega od nas, vsem segmentom družbe, vsem generacijam, vsem spolom, vsej bogati raznolikosti. Samopašnost oblastnikov, dolgoživost političnih funkcij in funkcionarjev, večno kolobarjenje enih in istih nosilcev oblasti, vsa ta reciklaža ni samo lastnost ali karakteristika, poteza lokalnih oblasti. Ta pojav seže v vsak kotiček političnega labirinta. Sama vidim bit demokracije v pravični, enakomerni porazdelitvi politične moči in odgovornosti, v enakem dostopu vseh prebivalcev do volilne pravice, ki je aktivna in pasivna. S tem, da se omeji število mandatov v bistvu širimo dostop celotnega nabora, tudi tistih, ki sicer sploh ne pridejo zraven in udejanjamo načelo enakih možnosti za vse. Podpiram ukrepe, ukrep omejitve mandatov, odpoklica županov in drugih funkcionarjev. Mislim, da je treba govoriti tudi o participativnem proračunu in o uporabi povprečnin, razdeljevanju povprečnin na lokalnem nivoju.
Predlog, ki je danes pred nami pozdravljam in podpiram. Mislim, da moramo v vseh segmentih in na vseh nivojih politike razmisliti o pobudi predlagateljev in zavzeti samokritično in samorefleksivno držo pogledati vase. Morda boste rekli, da dobrega konja se ne menja, ampak tudi dober konj se včasih upeha. Pravzaprav vsak konj, če se malce slikovito izrazim. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Dr. Matej Tašner Vatovec, imate besedo in potem še kolega Andrej Kosi, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednica. Mogoče še enkrat malo bolj plastično, glede predvsem skrbi, očitkov, nekaj tistega, kar smo tudi slišali, oz. prebrali v odzivih različnih interesnih organizacij, skupnosti občin, zvezo občin in tako naprej.
Zdaj, kar se tiče pomanjkanja ljudi, ki bi imeli željo kandidirati, predvsem v majhnih krajih. Jaz tu še enkrat poudarjam, mi smo v 30 letih šli iz 62 občin na 212, to pomeni, da imamo občine, kjer imajo po, ne vem, 2 tisoč prebivalcev, ki že same po sebi v bistvu zelo težko funkcionirajo, nimajo osnovne infrastrukture in nimajo vseh stvari, ki bi lahko nudile občankam in občanom neke ustrezne pogoje za življenje. Imamo neke občine, ki pač niso zmožne sprejemati proračunov, imamo občine, ki imajo blokirane račune že dlje leti in to je problem, ki je širši pač od samega demokratičnega procesa. Je problem neke velike napake, ki smo jo storili v tej državi takrat, ko smo prvič reorganizirali lokalno samoupravo. Po moji oceni je to ena od največjih cokel za regionalni, skladen regionalni razvoj. To, da imamo na nekem območju veliko število občin, nekatere med njimi tudi ne znajo komunicirati, je problem in to smo videli tudi na žalost tako pri poplavah, kjer pač to, da imamo veliko razbitih občin, ki tudi ne sodelujejo med seboj, je lahko problem. Če bi imeli manj občin, ki bi se te lahko bistveno lažje združevale v neke pokrajine ali pa neke regionalne organizacije mislim, da bi tudi decentralizacija in vse ostale probleme, ki jih imamo z lokalno samoupravo v tem trenutku v tej državi lažje reševali, ampak to je bistveno bolj širok in ločen problem.
Drugo kar je neki glavni očitek je to, da je predlog ki so ga predlagali kolegi iz Piratske stranke nek napad na demokratične procese, ampak slišali smo v nekaterih razpravah že zdaj kako ti demokratični procesi v občinah

21. TRAK: (VP) 10.40

(nadaljevanje) potekajo. Jaz prihajam iz Kopra in sem lahko 16 let opazoval te demokratične procese. Verjemite, Koprčanke in Koprčani niso vsi želeli Borisa Popoviča kot župana, je pa imel določene vzvode za to, da je bistveno lažje pometel s konkurenco, kot bi jih imel kdo drug. In o tem govorim, o strukturah moči, ki jih dolgoletni župani vzpostavijo in potem seveda tudi uporabljajo za to, da so ponovno izvoljeni. Jaz ne pravim, da so vsi župani, ki so dlje oziroma več kot dva mandata župani, slabi župani, da delajo slabo za svoje občanke in občane, imamo pa nekaj odklonov, ki seveda resno postavljajo pod vprašaj pač ta osnovni postulat demokratičnosti. Ta struktura moči je v grobem sestavljena iz treh sestavin: eno je proračun, nad katerim ima župan, če ima seveda v občinskem svetu večino, popoln nadzor, druga je so javna podjetja, ki so v lasti občin, in tretje so seveda, je občinsko premoženje. Število zlorab glede prodaje nepremičnin, glede delovanja javnih podjetij, izkoriščanja in izčrpavanja javnih podjetij ali pa kanaliziranja denarja iz javnih podjetij in razpolaganja s proračunskimi sredstvi, pač praktično vidimo v vseh večjih mestnih občinah, verjetno pa tudi v kakšnih drugih. Ta sredstva so seveda tudi prilagojena na volilni cikel. Vemo, da se pač na veliko začnejo odpirati gradbišča, to je pač fenomen, ki je poznan svetovno ne samo pri nas, pred lokalnimi volitvami se začnejo odpirati krožišča in pač takrat se dogajajo investicije in tudi na tak način skušajo trenutni župani seveda prepričati svoje občanke in občanke, da si zaslužijo še en mandat. In pač to je deloma precej učinkovit način uporabe proračunskih sredstev. Imamo veliko težav z občinskimi mediji, za katere tudi vemo, da so, pač niso mediji in so predvsem propagandna glasila za trenutne, trenutne oblastne strukture na določenih občinah, kar bo seveda ta Vlada, tudi na ministrstvu pripravljajo ustrezne ukrepe glede na področju, na področju medijske zakonodaje. In v bistvu te občinske strukture moči vzpostavljajo tudi neke sisteme odvisnosti, če jim lahko tako rečem. Pač občina kot taka ima seveda veliko služb z veliko, veliko dejavnosti, ki so odvisne od proračunskega financiranja itn. In še enkrat, to smo nekateri v svojih občinah verjetno lahko zelo natančno opazovali, kjer so iz občinskih uprav prihajala navodila do javnih podjetij, do podjetij v občinski lasti, do ostalih enot, ki so proračunsko bile povezane z občino, kako na volitvah glasovati. V Kopru smo spremljali tudi vožnjo na volišča s strani podpornikov nekdanjega župana. Tako da to seveda vzpostavlja nek dvom o resnični demokratičnosti volitev in volitev. Pač seveda, kot je rekla kolegica Tacer, volitve so seveda izpeljane popolnoma po standardih, ampak vprašanje legitimnosti samih volilnih postopkov in kako se teh lotevamo, je pa druga stvar. In to je tisto, kar odvrača ljudi od tega, da bi se pač vključevali v to življenje. Ni plača tista, ki odvrača ljudi, da bi kandidirali za župana, ni, ne vem, zadovoljnost z župani ali pa z občinskimi sveti tista, ki bi odvračali, odvračala ljudi od tega, da kandidirajo, ampak ravno nasprotno to, ko ljudje dlje časa opazujejo zlorabo oblasti, ko opazujejo, da se stvari dogajajo narobe, odvrača ljudi od tega, da bi participirali. In to imamo težavo tudi na državni ravni. Padec, padec volilne udeležbe skozi leta je nakazoval predvsem na to, da se je država slabo upravljala in da so ljudje zaupali, so izgubili zaupanje v politiko. Ni pa pač vse črno. Poglejte samo primer Celja. Župan, ki je bil župan od nastanka občine ali pa od osamosvojitve, ni prenehal biti župan zato, ker bi se naveličal, zato ker ne bi, ker bi odšel v penzijo, ampak zato, ker se je nekdo, nek mlad zanesenjak, ki je bil aktiven v lokalni skupnosti, odločil zbrati podpise in peljati kampanjo proti dolgoletnemu, temu pa res lahko rečemo, županskemu šerifu. Matija Kovač je kot nekdo, ki pač tudi glede na svoj poklicni profil bi lahko rekli, ja, zakaj bi pa šel za župana, saj lahko živi od svojih od svojega dela čisto spodobno, dejansko vzel funkcijo župana kot, kot poslanstvo, ne. In tu nima veze, kakšno plačo ima župan, nima veze

22. TRAK (VI) 10.45

(nadaljevanje) kakšno plačo ima župan, nima veze kaj vse pride s tem, ampak je dejansko neka angažiranost v lokalni skupnosti, neka angažiranost v to, da se spremembe v občinah dejansko zgodijo. Tako da jaz ne bi tako črno belo postavljal stvari, da so prenizke plače županov problem. Lahko so. Lahko se pogovarjamo o tem, kakšne so plače funkcionarjev, ampak to niso razlogi, zaradi katerih bi bile stvari narobe v lokalni samoupravi.
Tako da tisto, kar je lahko eden od mehanizmov, in še enkrat poudarjam, skladno z volilnim sistemom, se pravi, neposredne večinske volitve za župane so dovoljšen razlog za to, da se mandat omeji. Zato še enkrat pozdravljam, da je bil ta zakon vložen predvsem s podpisi volivk in volivcev zato, da smo vsaj danes to uro in pol opravili te razprave. Žal mi je, da je ne bomo nadaljevali. Upam pa, da jo bomo kmalu širše nadaljevali, da se bomo začeli pogovarjati ne samo o mandatih županov, o možnosti odpoklica, ampak o tem, kako bomo v tej državi se lotili reorganiziranja lokalne samouprave, ker s tem imamo pa res temeljno težavo. To kako so trenutno stvari organizirane je pač neučinkovito in na dolgi rok seveda tudi predvsem v škodo občank in občanov.
Za konec samo še enkrat, v Levici pač imamo omejitev županskih mandatov od začetka tudi v svojem programu, zato nimamo nobenega zadržka ta zakon v prvem branju podpreti. Upamo pa, da se bo ta razprava odvijala še naprej, da bomo to razpravo ohranili v živo, ker je povezana z vsem s čimer se trenutno ukvarjamo, predvsem in mogoče je to ta trenutek ali pa po tem poletju najbolj pomembno, z operativnostjo na lokalni ravni.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Andrej Kosi, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Še enkrat hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Torej, razprava, ki danes teče v Državnem zboru je vsekakor dobrodošla in tudi demokratična, da je pač bil ta predlog podan s strani volivcev in torej stranke izven parlamentarne stranke in mogoče bo dobro, da bi bilo tega še več.
Kar se pa same teme tiče glede omejitve mandata županov, smo že veliko slišali. Tudi g. Sajovic, ki je bil dolgoletni župan, tudi več mandatov, lahko bolj plastično pove kot tisti, ki pač te funkcije nismo opravljali. In bi mogoče tudi se zdaj nekako tangiral na mojega predhodnika, ki je pač govoril, da ta dolgoletni mandat prihaja tudi do tega, da se je vpliv na medije, da se volitve izvaja, nelegitimno izvajajo volitve, da se tudi na tak način sprejema proračun. Ampak g. Vatovec, jaz mislim, da se nekaj podobnega pravkar dogaja tudi na državnem nivoju oziroma se je dogajalo in se dogaja, nadzor nad mediji in tako naprej.
Kar se pa tiče teh mandatov, torej župan je človek, ki svojo funkcijo opravlja skorajda 24 ur na dan. Torej, človek, ki dela od jutra do večera, praznike, vikende in tako naprej. Vedno mora biti aktiven med ljudmi in opravljati pač funkcije, ker vedno ga nekje vabijo in za to, kar smo že tudi govorili, za zelo bizarno plačilo. Ko govorim z župani, velikokrat rečejo, številni v občinskih upravah imajo od mene večjo plačo, pa so zaposleni 40 ur na dan. Torej, bi morali tudi tu narediti nekaj, da bi spodbudili mogoče ljudi, da bi kandidirali na lokalnih volitvah.
Seveda pa so župani ljudje, ki se ne nastavijo sami, ampak torej na legitimen način na lokalnih volitvah z večino. Torej, če je večina ljudi odločila za nekoga, ki jih je pač na volilni kampanji prepričal in mu zaupala ta mandat in pa seveda, potem bom pri teh vodah kandira ponovno in mu zopet zaupajo ne vem, zakaj je tu omejitev. Ne razumem. Po drugi strani je župan nastavljen zato, da vodi lokalno skupnost za ljudi in če bo občani in občanke, ki imajo volilno pravico, to zaupajo, ne vidim tu nobenih zadržkov zakaj ne bi bil več mandatov. Torej, je delal dobro. Če pa ni, pa se lahko tudi to zgodi, kar je prej povedal kolega pred mano. Torej, Celje mogoče je župan delal dobro, ampak preprosto so se pač ljudje naveličali mogoče pač te dolgoletne vladavine. Seveda se pač tudi to lahko dogaja. Seveda primeri kot so

23. TRAK: (TB) – 10.50

(nadaljevanje) bili povedani o tem, da so bile nečednosti, se dogajajo, ampak to so organi, ki jih imamo v Sloveniji, ki lahko to preprečijo.
Zdaj, očitki, ki pa so, da je župan potem močno prepleten v omrežju znotraj občinske uprave in občinskih podjetij, ja, kako pa naj župan deluje, če ne bo sodeloval z občinsko upravo. Saj župan je tisti, ki vodi občinsko upravo, na nek način, preko direktorja občinske uprave. In seveda, če župan hoče uresničiti svoje cilje, mora biti občinska uprava nekako podrejena, saj dejansko, kako naj dela župan, če, saj občinska uprava ne dela tako, kot on želi. In še nekaj, tudi imamo občinske svete, ki se pa lahko vsake štiri leta spreminjajo v sestavi glede števila posameznih list in strank, ki tam zastopajo. Je razlika na lokalnem nivoju in ob državnem, ker državnem, vemo, so stranke na občinskem nivoju, lokalnem, so liste, številne liste, neodvisne liste, ki se pa vsake 4 leta spreminjajo in tako lahko župan ima tudi težave s tem, ali ima koalicijo ali nima koalicije. Veliko županov se tudi nekako odloča, da ne ustvarja več koalicije, ampak dejansko sodelujejo, tudi pri nas v občini, kjer izhajam jaz, torej občine Ormož in je pa res, da imamo res veliko število občin, 212. Torej, če bi nekomu povedal, nekomu, ki ne pozna naše države po številu občin, bi mogoče mislil, da smo večja kot Kitajska, ampak število občin je bilo narejeno, v bistvu je bilo ustanovljeno prav z namenom, da se lahko lokalna področja bolje razvijajo. Ko vprašaš torej, zakaj ste šli ustanoviti občino je bil prvi vzrok, ki so povedali, torej utemeljeno zato, ker smo se počutili nekoliko manj izpostavljeni glede pri razvoju, ker je pač znotraj, ko smo bili znotraj del neke občine, se določen del občine bolje razvijal, kot naš del in zato smo se odločili za lastno občino, da bomo lahko našo lokalno skupnost bolje razvijali, zato je nastalo takšno število občin.
Mogoče je res, da določene občine so res majhne, ampak so pa nekako bolj domače, ima tudi župan lahko boljši stik s prebivalci, z občani, občankami itn. in mogoče lažje dela in opravlja z občino kot v veliki občini. In seveda, to nič ni narobe, je pa res problem, da je pa interesa vedno manj. Zdaj, zakaj? Ena je za tudi to plačilo. Drugo je seveda ta obremenjenost, ki si jo pač župan nakoplje s to funkcijo, nenazadnje, kajti župan, tako kot je tudi kolega Sajovic povedal, je od avtomehanika itn. in res mora, ljudje ga ustavljajo in mu svoje probleme potem seveda od njega / nerazumljivo/ rešitev problemov, od zamašenih jarkov, pa cest, itd., lahko bi našteval še tako naprej. Tako, da dejansko res je to poslanstvo, ki res mora delati župan, torej uspešen župan 120 %, da lahko seveda uspešno izvede. Zdaj, da se pred volitvami veliko dela. Ja, res je. Zdaj mogoče je res rok, da s tem hoče prepričati pač volivce, da pač je svojo funkcijo opravljal dobro, da se realizira, je pa tudi na to, ker vseeno se določeni projekti ne morejo speljati čez noč, ampak je pač neko obdobje, ki pa ravno nekako poteče proti koncu mandata in se pravzaprav takrat tudi te investicije, zaradi tega tudi izvajajo.
Tako da, še enkrat, pa sem stališča, da ta omejitev županov ni v redu v mandatu, kajti, če so občani in občanke s svojim županom zadovoljni in dejansko ga volijo, ne toliko po pripadnosti stranka, ampak kot osebo, prepričan sem, na lokalnih volitvah se bolj vodijo osebe, tudi občinski svetniki, kot osebe, kot pripadniki nekaterih strank, kajti veliko jim kandidira tudi v neodvisnih listah, je to prav. Saj to je domači človek, ki mu ljudje zaupajo, in če je uspešen 4, 8, 12, 16 let, ne vem zakaj ne. Seveda, če pa so župani takšni, ki pa to nekako izkoriščajo, seveda se lahko tudi zgodi, kajti po 212 županov, so lahko dobri in slabi, bi pa morali biti inštitucije, ki pa bi lahko ukrepale, torej imamo inštitucije, ki lahko ukrepajo, torej zopet korupcijo, tudi sodišča, itd. tako, da menim, da se da tudi tu urediti zadevo, seveda, zdaj, kakšna je volja, tako, da seveda tega predloga, prav iz tega, kar sem povedal, ne podpiram.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo

24. TRAK: (NB) – 10.55

(Nadaljevaje) še predstavnik Vlade in predstavnik predlagatelja. Besedo ima prvi predstavnik Vlade. (Ne.) Predstavnik predlagatelja, gospod Jasmin Feratović ali pa gospod Boštjan Tavčar. Izvolite.

BOŠTJAN TAVČAR (Piratska stranka): Hvala lepa za besedo.
Zdaj jaz bi v bistvu rad samo poudaril par stvari in sicer na začetku, da sem zelo vesel, da v bistvu smo s tem odprli malo širšo razpravo o delovanju demokracije, kar je prav. Konec koncev, naš cilj je ravno to, da krepimo demokracijo.
Zavedamo se, da je problematika precej širša in tudi v Piratski stranki podpiramo, to je tudi v našem programu, ustanovitev pokrajin. Podpiramo tudi to, da je potrebno urediti plačila županom, ker dejansko plača kot jo ima sedaj župan, glede na dejstvo, da je omejen z vsemi ostalimi, se pravi, da je omejen s tem, da ne more opravljati nobene pridobitne dejavnosti, je prenizka. Ravno tako pa si želimo, da se spremeni politična kultura, ker če sem prav razumel razpravljavce, je bilo kar nekaj poudarka o tem, da je politična kultura mogoče še na nek način na začetku, ker Slovenija, radi poudarjamo, je še mlada država in dejansko v demokraciji ta leta, ki smo jih preživeli v samostojni državi, ne pomenijo veliko. In zato mislimo, da je to politično kulturo možno spremeniti predvsem na način, da se v politiko vključuje čim več mladih, ampak ne, ne tako, da se vključujejo pod pokroviteljstvom obstoječih politikov, ampak da se vključujejo samostojno. In verjamemo, da bi omejitev mandatov odprla tudi to možnost in to kar v velikem primeru.
Zdaj, ko govorimo, da imamo, da smo imeli problem 51 županov, oz. problem da je v 51 občinah kandidiral en sam župan. Ja to je problem, ampak po drugi strani se pa še nikoli ni zgodilo v Sloveniji, da v kakšni od občin ne bi bilo kandidata. Kar pomeni, da kandidati so, zdaj vprašanje pa je, kdo si želi kandidirati v takšnih razmerah oziroma dostikrat je v majhni občini, vsaj tako so nam tudi ljudje rekli na terenu, problem kandidirati proti obstoječemu županu, zato ker obstaja nek strah, da se bo župan na nek način proti kandidatom maščeval. Mi se zavzemamo tudi za to, da se v lokalni skupnosti omogoči malo več neposredne demokracije. Zdaj, participatorni proračun je že eden od teh poskusov, ampak glede na to, da imamo na voljo digitalne tehnologije, bi s pomočjo digitalizacije lahko vpeljali precej več demokracije, kar bi na neki način tudi zmanjšalo vse tisto, kar je danes problem. To je problem, potencialni problem korupcije, pa ne gre, kot sem že prej poudaril, samo za potencialni problem, marsikaj tega se dogaja v občinah. Zdaj, zakaj inštitucije ne ukrepajo, oz. zakaj se večina teh postopkov potem ne zaključi, je pa majčkeno širše vprašanje, ki mislim, da ne sodi v to razpravo. Tako, da toliko. Zdaj, jaz bi dal še besedo kolegu. Še enkrat pa se zahvaljujem vsem skupaj za dosti konstruktivno in korektno razpravo, tudi mi smo se pri tem marsikaj naučili. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Izvolite, gospod Jasmin Feratović, beseda je vaša.

JASMIN FERATOVIČ (Piratska stranka): Torej, hvala za besedo. Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani predstavniki Vlade in spoštovani poslanci.
Torej mene je v tej razpravi že cel čas odkar smo mi aprila zagnali to pobudo in tudi, ko je prišla

25. TRAK: (SC) – 11.00

(nadaljevanje) v Državni zbor, pa tudi na mizo Državnega sveta me je začelo skrbeti predvsem neke vrste pristranska interpretacija določenih podatkov. Danes smo večkrat slišali besedo Svet Evrope in besedo Beneška komisija. Zdaj meni se zdi, da je tukaj prišlo tudi pač s strani Vlade do neke vrste pristranske interpretacije in da se stvar ni obravnavala celostno. Če uporabim neko figuro. Če bi se danes pogovarjali o omejitvi hitrosti na avtocesti, bi bilo mnenje, če pač gremo to stvar tako primerjati, bi bilo danes mnenje tako določenih poslanskih skupin kot Vlade, da niso vsi vozniki slabi in da se je pač treba se izogibati tovrstnemu posploševanju in da pač omejitev na avtocesti na 130, da to zna biti prehud ukrep. Po drugi strani se pa pač ni analiziralo določenih prednosti in tudi se mi zdi, da se nihče ni vprašal na primer zakaj Svet Evrope priporoča omejitev mandatov samo Sloveniji, zakaj se niso spravili na Češko, zakaj se niso spravili na Španijo, kaj je tukaj razlika, oz. zakaj poročilo Beneške komisije v določenih primerih omejitev mandatov svetuje, v določenih primerih odsvetuje in da se tukaj pač te stvari ni zares celostno analiziralo? Večkrat se je tudi slišalo na primer, poznamo pač omejitev pri predsednici republike, ampak ravno tukaj je pač cel ta keč, omejitev pri predsedniku republike poznamo zato, ker je predsednik republike voljen po večinskem volilnem sistemu neposredno in pač po dvokrožnem volilnem sistemu. Ta sistem omogoča, da zmaga ne nekdo, ki ima, recimo temu večino vseh, večinsko podporo pri vseh volivcih, ampak zmaga tisti, ki ga podpira največja grupacija volivcev v ozadju. Torej, recimo Beneška komisija je tehtala ravno to problematiko, da se oblikujejo pač skupine volivcev, ki volijo pač za svoje, ne glede na to, kaj pač ti funkcionarji dejansko naredijo. To se pač v Sloveniji odraža na to, da imamo pač po navadi nek močan blok med volivci, ki podpirajo župana in močan, recimo, blok, ki podpira opozicijo. In zdaj, dokler je ta županov blok rahlo večji od opozicijskega, pač nosi potem skoraj pač celo oblast v svojih rokah in to so problemi, ki jih je izpostavila na primer Beneška komisija. In zdaj nekako se mi pač ne zdi primerno, da smo razpravo nekako zožili samo na pač argumente, kako bi temu rekel, vidi se, ko se pač nekdo potrudi, da nekaj naredi, pa ko se nekdo potrudi, da nekaj ne naredi.
Torej zaključil bi s tem, da je seveda treba pogledati tudi v odločbe Komisije za preprečevanje korupcije, potrebno je pregledati poročila Računskega sodišča. Računsko sodišče je v svojem obstoju izvedlo nekje 400 revizij različnih občin, oz. občinskih združenj in mislim, da boste lahko s prsti obeh rok prešteli koliko izmed teh 400 revizij se konča s pozitivnim mnenjem Računskega sodišča. Torej večinoma so, je poslovanje občin pač ocenjeno kot problematično, oz. pogosto se tudi ugotovi, da prihaja do kršitev posameznih zakonov, ampak v praksi se pač to tolerira in tudi tukaj vidimo problem, ki sem ga zaznal v razpravi poslancev. Župane se enači s sistemom oziroma z občino.

26. TRAK: (VP) 11.05

(nadaljevanje) Torej vse je odvisno od enega človeka. In mi menimo, da je tak sistem, ki pač sloni na posamezniku, ki pač ima vse vzvode v svojih rokah, da je tak sistem slab. Ker kaj se zgodi, če župana, ne vem, doleti neka nesreča, a to pomeni, da bo občina propadla? Bilo bi fajn, seveda, da se take stvari ne dogajajo, ampak mi si želimo, da bi dejansko imeli sistem v ozadju, ki funkcionira sam za sebe, in da se izoblikujejo institucije, ki bodo občine gnale naprej. Se pravi, da se bodo projekti dokončali kljub temu, da se zamenja župan, da naslednja struktura dokonča projekt, da ne uničuje dela prejšnjega in da na nek način občine s tem postanejo tudi bolj učinkovite. In omejitev mandatov je tisti prvi ukrep, da se dejansko to omogoči. Ker če ne bo prišlo do omejitve mandatov, se bo samo nadaljeval obstoječi sistem. Kadarkoli se bo odpirala ta debata, da je pač nekaj treba spremeniti, boste pač dobili posameznike, ki bodo razlagali, kako oni delajo, vsakič, ko je pač neka naravna nesreča, se pač pojavijo tudi v tej vlogi pač nekih odrešiteljev, nihče se pa ne pogovarja o sistemu pod njimi, kako to deluje, zakaj to ne deluje, zakaj mora župan biti tisti, ki skače okrog po mestu in ureja vsako posamezno trato.
Tako da ja, da zaključim, torej mi si želimo, da pač pride do spremembe sistema. In ta zakon ni napad proti nikomur posamezno, samo želimo si pač bolj demokratične in bolj transparentne lokalne samouprave. Tako, tako da bi vas tudi pač pozval, da nekako omogočite temu, temu zakonu, da še nadaljuje svojo pot v proceduri zato, da se pač lahko o tem izreče tudi Odbor za notranje zadeve in lokalno samoupravo. Toliko.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker pa čas določen za razpravo … Gospod, če se lahko ugasnete, prosim, predlagatelj. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da interes je. Če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja gospod Jasmin Feratović ter predstavnik Vlade, prosim, da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade in nato predstavnik predlagatelja. Prosim za prijave. Vsak razpravljavec ima na voljo 5 minut časa.
Najprej ima besedo kolegica Monika Pekošak. Izvolite.

MONIKA PEKOŠAK (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.
Jaz osebno mislim, da v omejevanju dveh mandatov ni rešitev - če je nekdo dober župan in dela dobro, naj bo več mandatov. Mogoče bi vseeno bilo razmisliti o številu, vendar na več kot dva, ker je to iskreno premalo, da bi se neki resni projekti izpeljali, ki so si jih zadali. Zato tega zakona ne bom podprla. Prav tako mislim tudi, kot so nekateri namigovali, da je šlo pri vlaganju tega predloga za škodoželjnost. Jaz mislim, da ni šlo in da so nekateri argumenti zelo primerni. Gre preprosto za to, da imamo poleg županov, ki delajo dobro, tudi župane, ki ne delajo dobro, in mislim, da se moramo v tej državi problematike županovanja lotiti drugače, ampak moramo se je lotiti. Mislim, da bi morali več..., vzpostaviti večji nadzor razporejanja sredstev, uporabe sredstev, se pravi s strani države večji nadzor, ker že leta poslušamo, da je Računsko sodišče, ki marsikaj ugotovi, brezzobi tiger. Jaz tega ne morem sprejeti kot poslanka, da imamo sodišče, Računsko sodišče, ki mu mi vsi pravimo brezzobi tiger. Inšpekcije na občinah nimajo dovolj pooblastil, to se

27. TRAK: (JJ) – 11:10

(nadaljevanje) ve, in tu menim, da imamo poslanci svoje delo. Prav tako menim, da je problem, ker imamo premajhne občine tudi in nekatere dejansko nimajo kadra, ki bi opravljala, ki bi lahko opravile, opravili vso delo in problem imamo tudi, da nimamo nobenega izobraževanja za župane, za vodje občin, pravzaprav deluje zadeva po principu, da tisti, ki se bolj propagira, ki je bolj všečen, tisti pač dobi volitve. In tudi župani bi morali imeti resne reference, da bi opravljali svoje delo. Vsi vemo, da so bili včasih župani tisti, ki so znali dobro gospodariti. Strinjam se tudi z razpravo kolega Vatovca glede občinskih medijev. Tu moramo urediti zadeve, da ne bo to pravzaprav, da ne bodo občinski mediji ena sama propaganda županov, ki so na stolčku za naslednje volitve, ker to se dogaja. In ti tudi sistemi odvisnosti niso primerni. Župan lahko samovoljno odreže ljudi, ki ne delujejo v njegovem okviru, so pa v okviru proračunskih oz. občinskih sredstev. Oziroma, kako naj se po domače izrazim, če se ne obnašajo primerno, si pač lahko odrezan. Prav tako imamo problem, da vse temelji samo na enem človeku. In katastrofa je, če župan drugače misleče ljudi izziva in izriva iz lokalne politike. Seveda ljudje potem obupajo in potem nimamo mase, ki kritično razmišlja. Mladi danes razmišljajo, pa se ne pustijo voditi, pa ne bodo samo kimovčki tako, ko se bo nekdo odločil in mogoče za to nimamo podmladka. To je treba razmisliti. In potrebno je urediti, da bodo vsi slišani, da se ne bodo župani prevečkrat obnašali, kot da so demokratični, v resnici pa niso, saj vsi vemo, o čem govorim. Pa v glavnem tudi, kot v vsaki drugi politiki je tudi v županovanju ogromno sprenevedanja, pa to, kar poslušam, da je župan na pol super funkcija, zakaj bi pa bila to super funkcija? A super funkcija tudi ni poslanec, ne, vsak se za kandidaturo odloči sam, najbrž zelo odgovorno gre v to in ve, zakaj se je odločil, da bo župan. Tudi nam, poslancem, ki smo funkcionarji, se ljudje nenehno pritožujejo, pa ravno tako poslušamo vse tegobe ljudi, za kar smo tudi funkcionarji. Tako je prav. Jaz osebno si želim veliko strokovnih, dobronamernih, transparentnih županj in županov, predvsem pa ljudi na vodilnih mestih, kar župan je, ki radi delajo, ki so strokovni in delajo predvsem v dobrobit ljudi. Ljudi je treba imeti rad, ko si na nekem takem funkcionarskem področju, položaju, potem pa lahko delaš. In strinjam se, treba je reorganizirati lokalno samoupravo, nadzor le te in tu imamo mi vsi skupaj veliko dela. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MERI HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega magister Borut Sajovic, izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa. Dobra in koristna razprava. Smo pa seveda ljudje taki, da se na nogomet, politiko in lokalno politiko razumemo vsi. Ko gledamo nogometno tekmo najvišjega ranga, bi seveda ravnali drugače od gledalcev in drugače od njihovega trenerja. Podobna je pa zgodba o občinah. Največ pa o teh stvareh, občinskih, vejo tisti, ki sploh nič ne vedo, tisti vejo pa vse. Strinjam se z mojo kolegico predhodnico, župan se ne rodiš, župan se ne izobraziš, ampak župan, ki ga ljudje večkrat izvolijo preprosto postaneš. Zato še enkrat povem tisto, kot sem že v uvodu v stališču, šola za župane se začne v svetih javnih zavodov, v vrtcih, v svetih krajevnih skupnostih, v vodenju krajevnih skupnosti, društev, potem pa tudi v občinskem svetu itn. Roko na srce, volivke in volivci imajo vedno prav. Oni izvolijo učinkovitega župana, ki ima njihovo zaupanje in verjamejo, da bo nalogo opravil. Stvari so zelo preproste tudi tam kjer se kdaj, pač človeško življenje je omejeno, kaj zalomi ko se v občinah izvoli nadomestne župane so največkrat izvoljen podžupani, zato ker ljudje človeku ki ga zaupajo ki ga poznajo in vanj verjamejo, zaupajo

28. TRAK (VI) 11.15

(nadaljevanje) še naprej. Tako da tam ni kakšnih pretresov. Imamo, zdajle, se nam vidi, tudi ob poplavah, mogoče težavo z velikostjo nekaterih občin in pa seveda za nekatere župane že zdaj lahko rečemo, da bodo naslednji mandat težko ponovili.
Če se v neki regiji sprašujemo, zakaj smo imeli razsut že 20 let spuščajoč salonitno azbestni magistralni vodovod, potem je treba vedeti, da je vodooskrba ena od osnovnih nalog vsakega župana.
Če v nekaterih občinah nismo imeli ali pa še danes nimamo delujočega sistema civilne zaščite, izključno in odgovornost župana. Če se nam sicer morebiti populistično zgodi, da mogoče samo medijsko neko gasilsko društvo ostane brez opreme, je to soodgovornost župana, potem pa seveda tudi gasilskih zvez in tistih v društvih. Stanje v slovenski gasileriji danes je tako, da kdor hoče ima najboljše in najsodobnejšo opremo. Je pa seveda naloga župana. Gasilci so županova, v narekovaju, delovna armada, da se v društva vlaga kontinuirano na leta in leta in recimo obdobje 10, 12 let je obdobje, da neko občino, ki ima, recimo, 9 gasilskih društev, spraviš iz ene bolj zaostalih v najsodobneje opremljeno v regiji.
Tako da odgovornost na županih je velika. Potrudimo se, da bodo imeli dobre pogoje za delo, da bodo imeli znanje, predvsem pa, da bodo imeli našo podporo in da bodo tudi ustrezno stimulirani in pa nagrajeni.
Omenil sem v uvodu, 212 jih je, pač vsakič velika večina, razen tam, kjer delamo negativno selekcijo, ni šla ne v parlament, ne na občino zaradi plače. Preprosto gre za izziv, motiv, poslanstvo, da želiš nekaj narediti. Izhajam iz majhne vasice, kjer ni bilo ne ceste, ne vodovoda, ne dobre elektrike, ne telefona in to je tisti motiv, ki človeka pri 20, 25 nažene v politiko. Končaš pa potem kot župan. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Dušan Stojanovič, izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice, kolegi! Spoštovani predlagatelji, spoštovani predstavniki Vlade! Pravzaprav se nisem mislil niti oglasiti, ampak zdaj ob delitvi časa si bom vzel nekaj minut, kolikor mi pač pripada, ker bi želel o problematiki razpravljati s stališča nekoga, ki je pa štiri oziroma 25 let delal z župani v kabinetu kot praktično najtesnejši sodelavec in je seveda to en čisto drug pogled, kot ga ima recimo občan na delo župana. Štirje župani so se v moji karieri javnega uslužbenca na mestni občini Slovenj Gradec, iz katere prihajam, zamenjali. Doživel sem pravzaprav vse, tudi Zakon o nezdružljivosti poslanske funkcije, župansko, ko so morali župani zaradi nezdružljivosti pač nekako tehtati med dilemo ostati župan ali ostati oziroma postati poslanec. In moram reči, da so to izjemno težke, težke dileme. Župan, vsak, ki se odloči za kandidiranje, najbrž v prvem mandatu niti ne ve, kaj ga čaka, niti ne ve, s čim se bo ubadal v naslednjih štirih letih, niti ne ve, kakšne so njegove ingerence, pristojnosti točno, ker pač preprosto je tudi kadrovski bazen ljudi, ki v lokalnih manjših okoljih kandidirajo preprosto premajhen. Mi smo imeli konkretno v zadnjih lokalnih volitvah v mestni občini samo enega kandidata za župana, je seveda

29. TRAK: (TB) – 11.20

(nadaljevanje) odličen župan, zato se najbrž tudi kdo drug ni podal v podvig kandidature in kampanje in mislim, da je prav, da ljudje, kot smo danes že slišali od kolegic in kolegov, pokažejo svoje zaupanje do župana skozi volitve in če župan dobro dela, zakaj ne bi delal dobro, ob tem seveda, da moramo razmisliti o drugih mehanizmih, bom rekel, preprečevanja neke samovolje, tudi morda odpoklici itn.
Še en problem je, ki ga vidim sam kot občinski uslužbenec, je to sosledje mandatov in sosledje projektov, ki se v teh mandatih izvajajo. Se pravi, konkretno rečeno, če kakšen župan se odloči izvajati en projekt, ga izvaja, pa ga ne dokonča v času svojega mandata, ker vemo koliko časa trajajo določeni postopki, kako se stvari včasih odvijajo, je lahko ta projekt v resnici realno ogrožen, če se v naslednjem mandatu, ko ta župan ne more več tega projekta izpeljati do konca in kandidirati, oz. kandidirati in izpeljati do konca, ta projekt ustavi.
Potem, kar se tiče izkušenj županov, teh, ki so župani dlje mandatov, dlje časa, več mandatov, so se zdaj pokazale tudi v teh ujmah. Smo že prej slišali kolega Damijan, ki je o tem razpravljal. Sam sem bil pravzaprav v teh ujmah čisto v vseh lokalnih skupnostih naše regije in lahko rečem, da tam, kjer so bili župani izkušeni, kjer so župani vedeli, kakšne so njihove naloge in pristojnosti, so stvari potekale inertno same od sebe, ni bilo potrebno kakšnih posebnih vprašanj ali kakšnih posebnih poizvedb, skratka vse službe so svoje odigrale ob koordinaciji župana, ki je bil pač nekako, bom rekel, nadzornik gasilcev in civilne zaščite. občinske. Seveda, županstvo ni služba, jaz mislim, to je način življenja, jaz sem sam doživljal vse mandate svojih štirih županov tudi kot način življenja, je prav, da to enkrat tudi povem, ker nekaj tega najbrž tudi moji volivci vsi ne vedo, ker me poznajo bolj po nekem hobiju, nedeljskem, to je tudi način življenja in vemo vsi, ki delamo z župani, koliko je tukaj enega odrekanja, koliko je tukaj ene odgovornosti, koliko je tukaj neprespanih noči. Zato ne bi posploševal, nikakor, smo slišali danes marsikakšne pomisleke o tem, kdo se za kandidaturo odloča. Mislim, da vsak, ki se odloči za kandidaturo, bodisi za župana, bodisi za poslanca, se na nek način izpostavi in če javnost, oz. če njegove volivke in volivci to prepoznajo, ga pri tem seveda / znak za konec razprave/ ne gre omejevati. Je pa res, je pa res, da mi je pa všeč, da je ta predlog zakona pravzaprav sprožil en diskurz, en razmislek o tem, kako nasloviti tudi lokalne volitve generalno, ne samo zgolj županske, ker mislim, da imamo tam še tudi kaj za postoriti na splošno pri lokalnih volitvah, mislim pa tudi, da v nadaljevanju potem tudi pri ostalih funkcionarskih mandatih v tej državi. / znak za konec razprave/
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Besedo ima kolega Rado Gladek.
Izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, predlagatelji, kolegice in kolegi!
Naj na začetku povem, da še vedno verjamem v demokracijo v Sloveniji in lokalne volitve so zame eden izmed temeljev, saj na teh volitvah seveda župane volimo neposredno kakor tudi občinske, občinske svetnike pa lahko s preferenčnimi glasovi. Sam sem v manjši občini kandidiral dvakrat, obakrat nas je bilo več kandidatov. Moja izkušnja, za razliko od kolega Krajnca, ne morem reči, da bi lahko govoril o kakšnih nepravilnostih. Jaz sem enostavno to dojel kot voljo, voljo volivcev, odločili so se po njihovo, za boljšega kandidata in zame je bila s tem zgodba zaključena. Sem pa bil, sem pa bil dva mandata podžupan in sem še kako lahko spoznal delo, delo župana in se absolutno strinjam tako z obema bivšima župana kot s kolegom pred mano, da županska funkcija ni služba, ampak je dejansko poslanstvo, saj poteka 24/7, posebno v majhnih občinah. Vsi, praktično vsi občani poznajo župana osebno, imajo njegovo telefonsko številko, kličejo ga za stvari, ki dostikrat nimajo veze z občino. Mnogo, mnogo občanov niti ne loči, kaj je pristojnost občine, pa kaj je pristojnost države, ampak občina je tista vstopna točka, na

30. TRAK: (SC) – 11.25

(nadaljevanje) na katero se obračajo občani. In zdaj vse te župane, ki jih po mojem mnenju večinoma dela dobro, metati v isti koš in obkladati z nadimkom lokalni šerif se mi zdi blago rečeno nekorektno. Kot sem rekel, večina svoje poslanstvo opravlja dobro, so na teh mestih zato, ker želijo za kraj narediti nekaj dobrega. Se pa strinjam s kolegom Krajncem, mene bolj skrbi to, zakaj v nekaterih občinah občani, ki vedo, da njihov župan, oz. so podani neki sumi korupcije, zakaj ti isti župani, pardon, ti isti občani takega župana ponovno izvolijo. Tukaj je zame večje vprašanje. Urejati bi rekel predlagatelj je rekel se boriti proti nepotizmu in korupciji s tem, da nekomu, ki dobro dela onemogočiš to delo še naprej, glejte, za te stvari so druge službe. Imamo policijo, imamo tožilstvo, imamo sodstvo, imamo protikorupcijsko komisijo in naj te inštitucije naredijo svoje delo in naj sprocesirajo župane, za katere se sumi, da ne delajo dobro, oz. da so koruptivni. Tako da jaz bi dal poudarek predvsem na tej strani.
Zdaj mogoče ena pripomba, gospod predlagatelj je omenil, da če župan ni več opravljen, mislim sposoben opravljati svoje funkcije, da se potem, bom rekel malce na občina sesuje, ne drži. Če župan ni sposoben opravljati svoje funkcije šest mesecev pred rednimi volitvami, se pravi, če je ta rok manjši kot šest mesecev, potem njegovo funkcijo opravlja podžupan, za to tudi mora biti podžupan v vsaki občini imenovan. Če je pa ta rok daljši do naslednjih volitev kot šest mesecev, so pa nadomestne volitve. Tako da nikakor bom rekel upravljanje občine z nezmožnostjo župana ne bo okrnjeno.
Tako da iz vsega povedanega ja, verjamem, da bi se lahko o marsičem pogovarjali, ampak ne o bistvenem demokratičnem procesu omejevati možnost tem, ki imajo voljo, ki imajo željo, ki imajo vizijo, tudi sam sem kandidiral, ne zato, da zaradi plače, sigurno ne, zato ker želiš v kraju narediti nekaj dobrega, imaš neko vizijo, imaš neko idejo, to je po moje izključno želja večine kandidatov in ravno, zaradi tega vsega povedanega, jaz tega predloga žal, žal ne morem podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Andrej Hoivik. Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ja, jaz bi se odzval na stališče predlagatelj predlagateljev, ki je tudi zapisano v uvodu same obrazložitve zakona.
Zdaj predvsem to dejstvo, da ti neomejeni županski mandati omejujejo tudi možnost za mlajše generacije v politiki. Zdaj samo na en primer iz prakse povem, iz, ne vem, novembra 2022 je samo naš podmladek Slovenska demokratska mladina nekako volivci so prepoznali naše mlade kot perspektivne in imamo preko 50 občinskih svetnikov na primer kolikor sem seznanjen in ima Levica po vsej Sloveniji okoli 22 svetnikov, tako da v praksi vidimo, da če se mladi angažiramo, lahko tudi ustvarjamo in sodelujemo na lokalni samoupravi. Tam povezujemo, predvsem vidimo stvari z drugega, drugačnega zornega kota kot morda starejše generacije. Tako, da, jaz mislim, da ta zakon ne bi pripomogel k temu, da bi potem se mladi bolj zanimali za politiko, samo potrebno je biti aktiven, potrebno je iti na teren in prepoznati izzive, jih ustrezno nasloviti in vsa zakonodaja, tako Ustava kot drugi podzakonski akti omogočajo, da se mladi angažiramo in sodelujemo ne samo na državnem, ampak tudi na lokalnem območju.
Nekaj besed morda še o županih, ki smo, danes smo slišali opazko kot o nekakšnih šerifi šoferjev avtobusov. Zdaj sam sem pri predmetu lokalna samouprava na novi univerzi imel ravno izpit iz tega predmeta in zanimiva mi je bila predvsem dikcija kakšen mora biti župan in štiri kompetence naj bi se v tem času izzivov zahtevnosti pričakovale: da ceni občane, pripravlja občane, motivira občane in aktivira občane. Nenazadnje tudi ta ujma v začetku avgusta je pokazala, da imajo nekatere občine oz. velika večina občin zelo dobre sposobne župane, ki so

31. TRAK: (VP) 11.30

(nadaljevanje) se prvi dan aktivirali, nekatere občine, morda velikokrat opevane, ki pa prejmejo tudi iz države velike količine denarja, pa so na tem področju zatajile oziroma reagirale prepozno. Zdaj bilo je pa tudi s strani predlagatelja gospoda Feratovića, ki je tudi, če se ne motim, mestni svetnik v Mestni občini Ljubljane, ki je dejal, da se, župane se enači s sistemom in tak sistem je slab, zato bi bilo potrebno ta zakon sprejeti. Jaz tega zakona ne bom podprl, predvsem pa iz enega vidika, kajti to je že omogočeno, spoštovani predlagatelj. Samo en konkreten direkten primer in s tem tudi zaključujem svojo razpravo. Ko smo imeli obravnavo glede problematike C0 kanala sem sam dejal in tudi Vlada je argumentirala, se mi zdi, da je bil celo državni sekretar z Ministrstva za javno upravo ali pa z nekaterega drugega ministrstva, da le investitor lahko ustavi projekt gradnje C0 kanala. Investitor je Mestna občina Ljubljana in, kot sami tudi predlagate oziroma ste zapisali v predlogu, najvišji organ je občinski svet in voli se posebej župana, županjo in liste, ki kandidirajo za občinske svetnike. In sam sem takrat dejal, da je enostavno: dobite večino v občinskem svetu in ta lahko organizira, da se ta sklep, govorimo o ustavitvi tega projekta, sprejme. In samo kot primer sem navedel takrat, da imate v opoziciji, tudi vi ste opozicijski poslanec v primeru C0 kanala, imate svetnike. Prepričajte osem svetnikov iz največje koalicijske stranke, imate večino in tako bo projekt takoj zaustavljen. In tako v praksi bi moral delovati občinski svet, vsaj tako ga jaz vidim. In ta zakon, če bi bil slučajno sprejet, ne bi k temu čisto nič pripomogel, zato sem mnenja, da so zakonske rešitve že zdaj tako v Ustavi kot v zakonih postavljene pravilno in se mi zdi, kot sem tudi sam argumentiral, imamo tudi mladi priložnost sodelovati. Potem je pa seveda potrebna politična volja. Je pa res, kar ste nekateri opozarjali, mediji pa so izziv, kajti le mediji oblikujejo javno mnenje. Lahko je ne vem kako dober župan, pa če se mediji ga lotijo, izpade kot najslabši, lahko je pa zelo tih župan, neaktiven pa če ima medijsko podporo, lahko se ga kuje v zvezde.
Tako da sam bom tej prvi obravnavi nasprotoval. Me pa veseli, da smo odprli nenazadnje danes to razpravo in predstavili vsak svoje stališče. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
In kot zadnji ima besedo kolega Milan Jakopovič. Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
Zdaj, v razpravi je bilo povedano marsikaj, precej pa je šlo v to smer tudi, kako so župani obremenjeni, kako cel kup nekih neprespanih noči je za njimi, skratka garači so. To nima nobene veze s temo, ki jo obravnavamo. To bi kot prvo želel povedati. Če pa že govorimo o tem, ja, s predlogom pa ima vezo tisti delavec, ki pri 35 stopinjah zunaj ureja ceste, pločnike - pred volitvami seveda, kar gre na račun zlorabe proračunskih sredstev in občinskih podjetij včasih celo tako daleč, da asfalta zmanjka, ne. To je tista zloraba, o kateri danes govorimo. Zdaj, o čem se pogovarjamo, ste v svojih razpravah že večkrat sami povedali, samo nekako nismo direktno, smo šli okrog teme. Kakšno situacijo imamo? Imamo situacijo, v kateri pač nek župan ne zadovoljuje potreb svojih občanov, ti občani se potem odločijo in ustanovijo svojo občino. Kako banalna situacija! V Sloveniji imamo situacijo, kjer je lažje ustanoviti novo občino kot pa odstaviti enega takega šerifa. To je situacija, o kateri danes govorimo, in to je pač predlog, ki je pred nami, ki bi to situacijo naslavljal. Imamo tudi situacijo, tudi en tak banalen primer, ko pač občina ima blokiran proračun, blokirana občinska sredstva, pa je bil ta župan, ki je to povzročil, še vseeno zopet izvoljen, ne. Tukaj vidimo, kakšne, kakšne situacije so, in o tem se danes pogovarjamo, o tem, kako te situacije preprečiti. V Levici seveda to podpiramo. Ne samo, da podpiramo, to živimo. Mi imamo omejitev mandatov ne samo na teh nižjih občinskih lokalnih ravneh, tudi na poslanskih, kot tudi, če govorimo o participaciji, zdaj smo gledali naše volitve, marsikdo je bil presenečen koliko časa traja, ampak ja, to je pač posledica demokracije. In če govorimo o teh stvareh, ta

32. TRAK: (NB) – 11.35

(Nadaljevanje) ta del seveda podpiramo. Se pa strinjamo, da je za omejitev vseh teh ravnanj, vseh teh rabot potreben malo bolj kompleksnejši pristop, ki bo vseboval omejitev mandatov, participativni proračun, odpoklic županov, itd. Skratka, jaz menim, da to, kar smo tudi danes večkrat slišali, da je fino, da je to danes pred nami, ker se bomo pogovarjali... Ne pogovarjamo se že predolgo. Dajmo se nehati pogovarjati, pa dajmo začeti delati. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O IZPLAČILU NADOMESTIL ZA RAZVELJAVLJENE VREDNOSTNE PAPIRJE BANK V VEČINSKEM DRŽAVNEM LASTNIŠTVU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložil poslanec Jože Tanko. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, Jožetu Tanku. Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav!
To je moj tretji zakon, da se popravi krivice in poplača razlaščence, ki jih je vlada Alenke Bratušek razglasila konec leta 2013 in konec leta 2014. Konec leta 2019 je bil sprejet vladni zakon, ki naj bi te krivice poplačal, pa ga je Ustavno sodišče letos z odločbo razveljavilo, kar pomeni, da se je tedanja Šarčeva vlada lotila reševanja poplačila bančnih razlaščencev na neustaven način. Tisti zakon, razveljavljeni zakon so v Državnem zboru podpirali pravniki, ki so danes pomemben del establišmenta sedanje Vlade in koalicije. Slovenska bančna luknja ni nastala zaradi malih delničarjev ali lastnikov podrejencev, v manjšem delu je nastala zaradi svetovne finančne krize, v večji meri pa zaradi dopuščanja podeljevanja slabo zavarovanih kreditov izbrancem in zaradi slabih naložb bank na Balkanu, kjer so se zgodila velika oškodovanja, za katere ni nihče odgovarjal. Izgubo so utrpeli predvsem mali lastniki, ki so bili ob finančno premoženje, potem pa so morali sodelovati v sanaciji bank še preko proračuna kot davkoplačevalci. Tedanji odgovorni v bančnem sistemu so ostali znotraj bančnega sistema ali pa so se porazdelili znotraj državnega poslovnega sistema pod okriljem DUTB, SDH ali drugih državnih podjetij.
Slovenija je izpeljala sanacijo bank z razlastitvijo, ne da bi jo zahtevale evropske institucije. Za to sta se odločili vlada Alenke Bratušek in Banka Slovenije sami. Slovenija je tudi edina, ki še ni poplačala razlaščencev. Španija in Nizozemska, ki sta izpeljali razlastitve na podoben način kot Slovenija, so to izpeljali še isto leto, Avstrija pa leta 2016. Španija in Nizozemska so vložke poplačale v nominalni vrednosti z zamudnimi obrestmi, obrestmi Avstrije s pogajanji. V vseh teh primerih so v celoti ali v visokih deležih poplačil sodelovale matične države, le Slovenija izjema, ker so se vlade otepale kakršnihkoli povračil razlaščencem in z vlaganjem zakonov s spornimi rešitvami sprožale pritožbe na Ustavnem sodišču in s tem se zavlačuje tudi poprava krivic. Samooklicana trojka Bratušek, Čufar, Jazbec, je olajšala nad 100 tisoč delničarjev in lastnikov podrejencem za skoraj 600 milijonov evrov. V enem primeru sta dva pravno vešča vlagatelja Banke Celje po sodni poti iztožila polno plačilo glavnice in dogovorjenih obresti. Iz mnenja vlade, ki ga je spisala k mojemu zakonu, iz več točk izhaja da morajo vsi razlaščenci imeti enak položaj in ta predlog zakona v veliki meri sledi sodni odločitvi ki je bila po pritožbah potrjena na sodnih instancah in

33. TRAK (VI) 11.40

(nadaljevanje) sta sodnika s povračilom svojega vložka v celoti uspela. Da bi se izognili dolgim in dragim sodnim postopkom je, po mojem, mnenju najprimerneje, da se poplačilo razlastitve zaključi tako, da se za delnice upošteva zadnja revidirana knjigovodska vrednost, za podrejence upošteva nominalna vrednost skupaj z natečenimi obrestmi, ki so bile dogovorjene ob izdaji podrejenih obveznic, da se končna višina nadomestila določi tako, da se razlaščencem prizna linearna 4 odstotna obrestna mera od razlastitve dalje, da se končno nadomestilo zmanjša za morebitna vsa izplačila, ki jih je upravičenec že prejel na drugi pravni podlagi in da po vzoru tuje prakse poplačilo prevzame Republika Slovenija oziroma država. Za izvedbo tega zakona ni potrebno obremenjevati sodnega sistema, ne potrebuje se izvedencev, postopek je enostaven, skratka tak, da bi upravičenci čim hitreje prišli do poplačila. Že tako ali tako bo poplačilo izvedeno 10 let kasneje kot v Španiji ali na Nizozemskem oziroma 7 let kasneje kot je bilo to izpeljano v sosednji Avstriji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer gospe Nikolini Prah, državni sekretarki na Ministrstvu za finance. Izvolite.

NIKOLINA PRAH (državna sekretarka MF): Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vlada Republike Slovenije zakona ne podpira. Temelji namreč na napačni predpostavki, da je bila sanacija bančnega sistema v Republiki Sloveniji v letih 2, 13 in 2, 14 nezakonita oziroma da je pri tem prišlo celo do namernega oškodovanja delničarjev in upnikov bank, zaradi česar je potrebno domnevne oškodovance izplačati. Nadomestilo za izbris vrednostnih papirjev. Ocenjene finančne posledice, kot je tudi omenil predlagatelj zakona, so ocenjene na 570 milijonov evrov plus dodatne obresti.
V preteklih obravnavah problematike izbrisa kvalificiranih obveznosti bank v okviru izvedene sanacije bančnega sistema je bilo že večkrat poudarjeno, da je Ustavno sodišče leta 2016 že presojalo skladnost določb Zakona o bančništvu, ki so urejale materialno podlago za izrek izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014 z Ustavo Republike Slovenije. Z odločbo iz oktobra 2016 je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili ti izredni ukrepi zakoniti in skladni z Ustavo, kar pomeni, da je bila sanacija bančnega sistema zakonita in dokončna. Za neustaven je bil spoznan le 350.a člen Zakona o bančništvu, in sicer zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za pravno varstvo zoper izrečene izredne ukrepe. Državni zbor je za odpravo te neustavnosti leta 2019 sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih kvalificiranih imetnikov obveznosti bank, ki pa je bil z odločbo Ustavnega sodišča februarja letos razveljavljen, ker je v delu, ki se nanaša na izplačilo odškodnin, nesorazmerno poseglo v finančno neodvisnost Banke Slovenije. To pomeni, da je zakon predvideval, da celotno odškodnine za izbrisane imetnike nosi Banka Slovenije, ker se je ta člen pojavljal skozi celotno besedilo zakona je bil v celoti zakon tudi razveljavljen, čeprav je bila ustavnost ugotovljena zgolj v tem delu. Vendar razveljavitev navedenega zakona ne pomeni, da je potrebno izplačati nadomestila v višini vrednosti celotnih odpisanih finančnih instrumentov, ne da bi se pred tem v sodnem postopku ugotovilo, da je zaradi odpisa kvalificiranih obveznosti bank prišlo do kršitve načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem, kot če bi banka bila v stečaju. Določbe Zakona o bančništvu glede sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank niso bila razveljavljena in na torej treba na tej podlagi in po sodni poti ugotoviti ali je pri izvedbi sanacije kakorkoli prišlo do nepravilnosti. Le v tem primeru so nekdanji imetniki upravičeni do odškodnine.
Vlada Republike Slovenije v mnenju k predlogu zakona opozarja tudi na druge pomanjkljivosti, zlasti na kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom zaradi različne obravnave nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank glede na status osebe in na napačno predpostavko predlagatelja, da je za domnevno kršitev pojasnilne dolžnosti bank, ki naj bi imetnike izbrisanih finančnih inštrumentov zavajale glede varnosti odgovorna Republika Slovenija, ne pa banke same.
Predlog zakona je tudi v nasprotju s pravili Evropske komisije o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize ki določajo da je državna pomoč bankam v težavah dovoljena le v primeru da države članice pred tem zagotovijo da lastniški kapital

34. TRAK: (SC) – 11.45

(nadaljevanje) in podrejeni dolžniški inštrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub bank. Izplačilo nadomestil po tem predlogu zakona bi zato pomenilo ravnanje v nasprotju s temi pravili in bi pod vprašaj postavilo zakonite dodeljene državne pomoči v letih 2013 in 2014 bankam v težavah. Evropska komisija je na ta vidik že opozorila in je za to utemeljeno pričakovanje, da bi v tem primeru sprožila tudi postopke zoper Republiko Slovenijo. Kot omenjeno, je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ureja tudi izplačilo odškodnin nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank v primeru ugotovljenih nepravilnosti. V zvezi s tem naj omenim, da je v pripravi nov predlog zakona, ta zakon je bil že v javni obravnavi, ki se je tudi že zaključila. Ta bo med drugim urejal tudi vsebine, ki jih ureja predlog tega zakona, vendar ob upoštevanju omenjene zakonodaje, odločb Ustavnega sodišča in relevantnih evropskih predpisov.
Glede na vse navedeno predlagam, da predloga zakona ne podprete. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Franc Rosec. Izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Konec leta 2013 in 2014 so bili izpeljani izredni ukrepi Banke Slovenije o razveljavitvi vrednostnih papirjev bank. S tem je bilo razlaščenih več kot 100 tisoč imetnikov delnic in podrejenih obveznic, vrednost odpisa oz. razlastitve pa je znašala skoraj 600 milijonov evrov, odpis oz. razlastitev pa se je nanašala na delničarje in imetnike podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor Banke. Predlog zakona določa, da se manjšinskim delničarjem bank, ki so bile neposredno ali posredno v večinski državni lasti, to so NKBM, NLB Banka in Banka Celje in so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih konec leta 2013 in 2014, izplača nadomestilo, zaradi izgubljenega premoženja. Višina nadomestila bi se določila tako, da se število delnic, ki so jih posredovali in so bile vpisane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 17. 12. 2013 pomnoži s knjigovodsko vrednostjo delnice na dan 31. 12. 2012 ter dodatno zviša za štiri odstotno obrestno mero. Za določitev oz. izračun višine nadomestila pa bi se vzelo knjigovodska vrednost delnice kakor izhaja iz zadnjih izkazov bank in kakor so tudi naredile druge države članice Evropske unije. Predlog zakona pa tudi določa, da se upnikom iz naslova podrejenih terjatev bank, ki so bile predmet izrednih ukrepov izrečenih konec leta 2013 in 2014 izplača nadomestilo, ki je enako nominalni vrednosti podrejene obveznice skupaj z natečenimi obrestmi v višini kot so bile določene ob izdaji podrejenih obveznic ter se zviša za obresti v višini štiri odstotke odstotkov letno. Tako pri delničarjih kot pri upnikih, pa je s predlogom zakona izplačilo nadomestila omejeno na fizične osebe. Potrebno je namreč poudariti, da je pri fizičnih osebah šlo praviloma za manjšinske nepoučene vlagatelje, ki so bili zavedeni glede varnosti teh finančnih instrumentov, predvsem preko dejstva, da je šlo za banke v večinski državni lasti, ki jih je nadzirala Banka Slovenije. Prav tako pa je takšen način poplačila upravičencev s strani države možen, kar kažejo tudi primeri iz drugih držav članic Evropske unije in sodna praksa.
Glede na navedeno v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Zakonski predlog poslanca Tanka že dobro poznamo, saj ga je v parlamentarni postopek vložil že večkrat. Razlog za to je jasen. Ob intervenciji za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 so premoženje izgubili vlagatelji v tako imenovane podrejene obveznice bank. Njihovi vložki so se upoštevali kot premoženje lastnikov porabljeno za rešitev bank pred stečajem. Taka rešitev je prestala presojo Ustavnega sodišča in je danes model za reševanje bank v težavah predpisan z evropsko direktivo. Ustavno sodišče pa je tudi ugotovilo neustavnost zakona, a v delu, ki prizadetim ni zagotavljal sodnega varstva. Takratni zakon namreč ni dopuščal sodne

35. TRAK: (NB) – 11.50

(Nadaljevanje) varstva. Takratni zakon namreč ni dopuščal sodne pritožbe, in ker vse do danes ni bila sprejeta zakonska rešitev, ki bi prestala presojo Ustavnega sodišča, sodno varstvo prizadetim še danes ni zagotovljeno, zato tudi ni dokončne presoje ne o višini škode ne o tem, ali je ta sploh nastala. Ključno dokumentacijo varuje zaupnost evropske in Nacionalne centralne banke in ne obstaja postopek, po katerem bi se prizadeti sploh seznanili s podatki, na podlagi katerih bi pripravili morebitno tožbo. Dokončnega sodnega odgovora o vsem tem torej še nimamo, zato pa po desetletju še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bi morali imetnike podrejenih obveznic obravnavati kot lastnike bank ali kot njihove komitente. Napotilo Ustavnega sodišča, ki mu je sledila tudi predpretekla vlada je bilo, da se pripravi zakon, ki bo omogočil take sodne postopke, šele sodno potrjena resnica pa bi bila podlaga za morebitne odškodnine in poravnave, saj bi šele tako lahko dokončno trdili, ali so bili vlagatelji za nastalo situacijo soodgovorni ali pa so bili v njej zgolj oškodovani.
Prvi sprejeti zakon je Ustavno sodišče prav tako razveljavilo in ta Vlada ima nalogo, da pripravi predlog nove rešitve. Socialni demokrati upamo, da bo predlog čim prej predstavljen koaliciji, vložen v Državni zbor in sprejet, da bodo sodišča lahko potrdila ali ovrgla teze o škodi in oškodovanosti, predlog, ki je danes pred nami, pa vse to znova preskoči. Razlaščence v naprej in na splošno razglaša za oškodovance in jim pripisuje nepoučenost. Preden bi dokončno ugotovili resnico, bi izvedli poravnavo in z javnimi sredstvi izplačali tiste nekdanje imetnike podrejenih obveznic, ki so fizične osebe. Socialni demokrati, kot smo že povedali večkrat, taki rešitvi obliki poravnave nasprotujemo. Nastala škoda in njena sanacija so terjale ogromna javna sredstva in še danes čutimo posledice bančne sanacije. Ne moremo torej vnaprej sprejeti teze, da lastniki bančnega kapitala nimajo dolžnosti sodelovati pri reševanju take banke. Lastnina je tudi odgovornost ne le pravica.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je pravo mesto za rešitev tega spora sodišče. Vlado njegova dolgotrajnost obvezuje, da predlog ustreznega zakona pripravi čim prej. Predloga, ki je pred nami danes, pa ne moremo označiti kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
S Predlogom Zakona o izplačilu nadomestil za razveljavljene vrednostne papirje bank v večinskem državnem lastništvu, ki ga danes obravnavamo, pravzaprav doživljamo dežavou. Vložen je predlog zakona, ki ureja podobno vsebino, ki sta jo urejala dva predloga zakona vložena s strani istega predlagatelja v letih 2019 in 2022, pa že takrat nismo nikamor prišli zaradi povsem objektivnih razlogov. Aktualni predlog zakona ima sicer v primerjavi s tistim iz leta 2022 nekaj sprememb, pri čemer pa te spremembe niso takšne, da bi bil predlagan zakon danes zrel za nadaljnjo obravnavo.
V času od vložitve drugega vsebinsko podobnega predloga zakona leta 2022, je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Pri tem se ni odločalo o zakonitosti in utemeljenosti izvedbe sanacije bančnega sistema, temveč je zakon razveljavilo zaradi neustavnosti tistih določb, ki so urejale vprašanje, kdo plača odškodnino v primeru, da se ugotovi oškodovanje. Predlagatelju še vedno primanjkuje celovito razumevanje problematike. Tega ne dokazuje samo ta predlog zakona, ki temelji na napačnih predpostavkah, ampak tudi dejstvo, da je za predhodno vloženi zakon leta 2019 predlagatelj sam predlagal umik, pri čemer se je skliceval na potrebo po dokončanju postopkov pred Ustavnim sodiščem, in Ustavno sodišče je odločilo. Pri tem je treba podčrtati, da je bilo za presojo odločilno dejstvo, da je izpodbijana ureditev vsebovala načelo, noben upnik na slabšem, kar pomeni, da posamezen upnik zaradi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ni smel imeti večjih izgub kot jih je imel, če prenehanja ali konverzije ne bi bilo.
Poleg že navedenega predlog zakona ne upošteva niti pravne in dejanske podlage iz časa izreka izrednih ukrepov in ne zagotavlja enakosti pred zakonom. Dejstvo je, da je bil pri sanaciji bank celoten postopek vrednotenja bančne luknje izpeljan malomarno in v nasprotju z javnim interesom in prav to vrednotenje je bila temeljna podlaga za izrek izrednih ukrepov, ki so vodili do razlastitve preko 100 tisoč imetnikov delnic in podrejenih obveznic ter do zajetnih dokapitalizacij slovenskih bank, kamor smo vrgli kar 5 milijard evrov. Poprave teh krivic ta zakon ne naslavlja.
Pri predlogu zakona, ki je danes v obravnavi, vladata zmeda in nerazumevanje celotne problematike, zaradi vsega navedenega v Levici predloga zakona ne podpiramo

36. TRAK (VI) 11.55

(nadaljevanje) in menimo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega mag. Franc Ros. Izvolite.

MAG. FRANC PROPS (PS Svoboda): Lep pozdrav vsem! Predlagatelj je zelo podoben predlog zakona vložil v letih 2019 in 2022. V Poslanski skupini Svoboda ne razumemo oziroma ne vemo zakaj predlagatelj razlaščencev ni reševal v tistih dveh letih, ko je bila zadnja na oblasti stranka, ki ji pripada, SDS, ki je vodila finančno ministrstvo, in najbrž bi to materijo lahko uredila skladno z njegovim predlogom.
Aktualni predlog zakona ima sicer v primerjavi s predlogom zakona iz leta 2022 nekaj sprememb. Znesek nadomestila navzgor ni več omejen, med upravičence za nadomestilo pa so vključeni tudi nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti nekdanjih bank Abanka in Banka Celje, a vendar se s tem ne odpravljajo pomisleki, ki so bili naslovljeni že tedaj. Ustavno sodišče je v vmesnem času razveljavilo Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je bil v Državnem zboru sprejet leta 2019, a vendar razveljavitev ne pomeni, da je bila sanacija bančnega sistema v Republiki Sloveniji v letih 2013 in 2014 nezakonita ali da je pri tem prišlo do kršitve načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem kot v primeru stečaja banke ali celo do namernega oškodovanja delničarjev in upnikov bank. Ustavno sodišče namreč ni odločalo o zakonitosti in utemeljenosti izvedbe sanacije bančnega sistema, temveč je zakon razveljavilo zaradi neustavnosti tistih določb, ki so urejale, da Banka Slovenije plača odškodnino v primeru, če se ugotovijo oškodovanja. Zakon je po mnenju ustavnih sodnikov na ustavno nesprejemljiv način posegel v splošne rezerve centralne banke in bil v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oziroma neodvisnosti centralne banke iz 152. člena Ustave.
Ministrstvo za finance je zato pripravilo predlog novega zakona, ki odpravlja neustavne rešitve nekdanjega zakona in z uvedbo izdelave predhodnega mnenja ter novih procesnih institutov povečuje učinkovitost sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. V teh postopkih bo sodišče presojalo ali so bili zaradi ukrepov prenehanja kvalificiranih obveznosti, ki jih je izrekla Banka Slovenije, ti imetniki v slabšem položaju kot bi bili, če bi šla banka v stečaj. Predlog zakona je bil na portalu e-demokracija objavljen junija, julija letos.
Predlog zakona, ki ga obravnavamo danes, predvideva izplačilo nadomestil brez ugotavljanja potrebnih napak pri izvedbi sanacije bančnega sistema, medtem ko vladni predlog določa, da so nekateri imetniki do odškodnin upravičeni, če jim je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Vladni predlog predvideva tudi poravnalno shemo, ki jo sprejme Vlada, v kolikor bo iz predhodnega mnenja skupine neodvisnih strokovnjakov še pred sodnimi postopki razvidno, da je zaradi izreka izrednih ukrepov v okviru sanacije bančnega sistema dejansko prišlo do oškodovanja nekaterih imetnikov.
Ker gre za občutljivo in kompleksno temo v Poslanski skupini Svoboda ne bomo podpirali predlogov čez palec, zato bomo glasovali proti današnjemu predlogu zakona. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Najprej pa dobi besedo predlagatelj, kolega Jože Tanko. Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Najprej nekaj o delu vlad, ki so se ukvarjale s to tematiko. Razlastitev leta 2013 in 2014 je bila pač narejena na način, da je Ustavno sodišče pač rabilo 3 leta, da je ugotovilo, da so bile kršene ljudem pravice v postopku razlastitve. To nedvoumno izhaja, Vlada je potem potrebovala, še naslednja Vlada še 3 leta, da je pripravila zakon Šarčeva Vlada, ki ga je


37. TRAK: (SC) – 12.00

(nadaljevanje) Ustavno sodišče razveljavilo. Razveljavilo ga ni samo zaradi ene določbe, čeprav je tako, se tako sklicuje. Ker tisto, kar zadeva poseg v pravice s tem vašim zakonom, zakonom Šarčeve vlade, se da rešiti z enim amandmajem. Namesto plačnik Banka Slovenije lahko napišemo plačnik Republika Slovenija, tako kar sedaj predvidevate v svojem novem vladnem zakonu. Ampak da ste prišli do tega spoznanja ste rabili dve ustavni odločbi in deset let. Jaz sem v vsakem svojem zakonu, ki sem ga predlagal v postopku, napisal, da je plačnik Republika Slovenija. Nisem pravnik, ampak po logiki stvari sem predvidel, da pač je plačnik Republika Slovenija. Vlada Marjana Šarca je takrat zavestno napisala zakon tako, da je ni prestal presoje na Ustavnem sodišču, s tem so se pa za tri leta zavlekli postopki ugotavljanja in poplačil. To je ključen problem. V tistem razveljavljenem zakonu je noter tudi 4. člen, ki obravnava razlaščence na dva načina, ene tiste do minimalne plače, do 18 tisoč evrov in še nekaj in vse druge. Tistim do 18 tisoč evrov je ta zakon razveljavljen, zakon, ki ga je razveljavilo Ustavno sodišče, predvideval poplačilo kar tako, vsem ostalim pa je nalagal sodni postopek. In še cel kup takih rešitev je v tistem zakonu.
Prej sem v stališču povedal, da so nekateri, ki so pomemben del vladne, sedanje ekipe in sedanja koalicija je tisti zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, podpirali pa so tudi pravniki. Lahko jih naštejem, vidim iz liste glasovanj, lahko pogledate. Recimo, med njimi je Matjaž Han, ki je sedaj minister, ki je zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, podprl, je tudi Meira Hot, je tudi Soniboj Knežak, ki ima toliko pripomb po mojem zakonu, je recimo Marko Koprivc, ki je državni sekretar, je Dejan Židan, ki je državni sekretar in tako naprej in še bi lahko gledali. Zdaj sprašujem se kakšna je ta stroka, ki je do sedaj dvakrat pogrnila na Ustavnem sodišču pri istem, bi rekel, postopku razlastitve? In zdaj Vlada v mnenju napiše, da je moj zakon ne rešuje skladno z ustavno odločbo, in da je neustaven. Kako mora kaj takega zapisati, o tem odloča Ustavno sodišče, zakon pa do tja niti še prišel ni?
Naslednje, kar je, bi zelo opozoril, da si preberete eno pomembno, bom rekel, sporočilo Banke Slovenije. In sicer, ki ima naslov Pogosta vprašanja in odgovori o organizaciji slovenskega bančnega sistema. V tem poročilu je v točki 14 napisano, da so glavni rezultati stresnih testov, je rezultat ugotovitve, je ugotovljeni primanjkljaj kapitala v obravnavanih bankah, ki bi bil potreben v primeru uresničitve negativnega gospodarskega scenarija v letih od 2013 do 2015. Zdaj pa tukaj vladne predstavnike sprašujem ali je ta scenarij na osnovi katerega je bila tudi določena bančna luknja se uresničil ali se ni? Mi smo imeli leta 2013 res da -1 % gospodarske rasti, 2014 pa pozitivno +2,8 in 2015 2,2 gospodarsko rast. To se pravi, da ta negativni scenarij na osnovi katerega je bila izračunana bančna luknja, se je bistveno spremenil, bistveno spremenil. In kljub temu, da je leta 2014 Vlada vedela, da se ta scenarij spreminja, je šla še v postopek razlastitve v Banki Celje po istem kriteriju totalne razlastitve. Sprašujem predstavnike Vlade kako je to mogoče, da se ta scenarij, ki ga je ocenila Banka Slovenije skupaj z Vlado Republike Slovenije ni bil uresničen?

38. TRAK: (TB) – 12.05

(nadaljevanje) Pomembno odstopa od ugotovitve, da je narejen oz. od definicije, da se predvideva negativni gospodarski scenarij, v resnici je pa pozitiven. Totalno nasproten ukrep je bil izveden, na totalno nasprotnih predpostavkah je bila določena globina bančne luknje, ob napačnem scenariju. Glejte, na tak način lahko pokrademo državljanom čisto vse kar imajo. Čisto vse kar imajo. In jaz mislim, da bi morali še, najprej sploh ugotoviti, ali je dejansko bila bančna luknja taka, kot je bila zapisana in ugotovljena in kot je bilo izvedenih ukrepov za teh 5 milijard 600, ali ta bančna luknja ni bila tako globoka, je bila manjša, bistveno manjša, najbrž na osnovi podatkov, ki sem jih zdaj povedal, o gospodarski rasti je bila ta, bi bil, bi bil ta potencialni primanjkljaj, ki ste ga določili realno bistveno manjši, bistveno manjši in so vse te stvari o katerih zdaj govorite in jih podtikate, ne vem, predlagatelju v nepopolnosti in ne vem čem so problem, da vaše predpostavke in razlastitev stoji na napačnih tezah, na napačnih ugotovitvah in prvo kar je, bi bilo treba sploh po moje narediti revizijo, ali je bila ta ugotovljena bančna luknja določena pravilno ali ni bila. Po teh trditvah, oz. teh ugotovitvah, ki so se dejansko zgodile ni bila določena pravilno in namen tega je bil samo, da se razlastnini oz. iztisne male delničarje ali pa male tiste podrejence iz lastništva bank.
Zanimivo je tudi, da se veliki lastniki niso nič kaj posebej pritoževali glede razlastitve, veliki vlagatelji. Zdaj, možno je tudi špekulirati, da so bili ti poplačani lahko na drug način, najbrž preko morda kakšnega sklada, finančnega sklada s tajnimi lastniki po principu tajnih družb, kjer so bili skriti lastniki, ki so potem kupili in morda potem naprej preprodali banko in so se iz tiste kvote poplačali. Tudi to je možna špekulacija. Glejte, veliko je teh stvari o katerih, o katerih je potrebno po moje govoriti in jih tudi ugotoviti.
Zdaj, kar zadeva lastnike z nekaj odstotki premoženja v lastništvu. Govoriti o njihovi odgovornosti, ki praktično nima niti dostopa do skupščin, je malo problematično kar to trdi SD. Ti od malih lastnikov, ki so predstavljali nekaj odstotkov premoženja ene, druge, tretje ali pete banke, pač ne moreš zahtevati, da bodo na skupščini sodelovali, ker pač dela…, se pač ne glasuje tako, dela se preko pooblaščencev v teh velikih sistemih, ampak ti mali lastniki, bodisi lastniki podrejencev, bodisi delničarji iz "IPO-ja"(?), niso v ničemer škodovali poslovanju banke. Šli so z ambicijo, da pomagajo sistemu, da vložijo noter denar, svoj denar, svoje premoženje in pomagajo sistemu. Na koncu so bili glavni, tisti, ki so plačali vse tisto, kar se je na koncu obračunalo. Vzelo se jim je celotne lastniške deleže, nihče pa skoraj ali pa skoraj nihče iz bančnega sistema, ni šel pa v sodni postopek. Proti nobenemu Banka Slovenije ni ukrepala, čeprav je najbrž v ugotovitvah pri revizijah, pri nadzorih, ugotovila številne pomanjkljivosti in napačne odločitve poslovodstev bank in nadzornih svetov. Mi smo izgubili, ne vem, v Črni gori, v Makedoniji, na Hrvaškem cel kup bančnega premoženja. Takrat je bila ambicija, da, ne vem, postane Ljubljanska banka sistemska banka za Zahodni Balkan, ključna banka. Kaj je od tega ostalo in kam so šle naložbe? V nepremičnine, v vlaganje v bančne sisteme v Črni Gori, v Makedoniji. Kdo je za to odgovarjal? Za te zgrešene poteze? Nihče. Noben nadzornik in


39. TRAK: (VP) 12.10

(nadaljevanje) nobeno poslovodstvo, nobene banke. Pristop pri sanaciji bančnega sistema je bil po moje precej podoben kot je postopek, kot je pristop zdajle pri teh potrebnih, ugotovitvi potrebnih sredstev za sanacijo po poplavah. Ene 3 milijarde pa pol je realne škode ali pa bo realne škode, ampak predsednik Vlade pravi, da rabimo 7,5 milijard. Se pravi, 4 milijarde bo treba nekje pobrati denar iz drugih virov, zato da se bo poplačalo, kaj, 3 milijardi bančne luknje, ki je nastala zaradi napačne projekcije in ocene, milijardo za javne uslužbence pa še kakšno dokapitalizacijo elektro gospodarstva ali pa še česa se bo izpeljalo tukaj. Glejte, pri sanaciji bančnega sistema, če zdaj gledamo nazaj, je bil najbrž izveden podoben postopek. Nekaj je bilo realnih problemov, ki niso ogrožali ne Nove Ljubljanske banke ne Nove kreditne banke Maribor, morda še kakšne ne, težave so bile pa z najbrž malimi bankami, ne, tistimi z nekaj odstotki premoženja in tiste bi zlahka poslali v stečaj pa jih še te banke odkupile, ampak ne, takrat se je odločilo, da se mora pač napeti finančne potrebe po dokapitalizaciji in, in zapeti to zgodbo kot neko primerjavo med stečajem ali, ali med sanacijo. Te dileme ni bilo, Evropska centralna banka tega ni ugotovila, da je slovenski bančni sistem tako slab, da bi moral v stečaj. Ni. Evropska centralna banka, ki je krovna inštitucija ni ugotovila, da je potrebna sanacija, formalno ne. Trojke ni noben pošiljal v Slovenijo kot so bile, oprostite, kot so bile deležne druge države v teh primerih, nihče je ni pošiljal, trojke, ampak ste se odločili sami za sanacijo bančnega sistema namesto tako imenovanega stečaja in zdaj se bo na tej razliki gradili vso to zgodbo ali je bila upravičena razlastitev ali ni bila upravičena razlastitev. Ni bila. Iz podatkov, ki sem jih vam povedal, iz projekcij, ki so, na osnovi katerih je bilo to narejeno, razlastitev ni bila pravična in potrebna in tudi dokapitalizacija bi bila lahko izvedena v bistveno manjšem obsegu. Kar zadeva pa mali poslovni banki, Factor banko in Probanko, tam se je pa zgodilo lahko marsikaj, ampak je prav neverjetno, da so se tisti dve banki, da se je vložilo v vsako po približno 200 milijonov evrov in se je potem eno ugasnilo, eno pa pripojilo nekemu drugemu sistemu. Prav tako je neobičajno, da sta bili največji banki dokapitalizirani z ogromnimi sredstvi, recimo ljubljanska banka mislim, da je bila dokapitalizirana z milijardo in pol, prodana pa za nekaj sto milijonov evrov - dokapitalizirana banka. In potem v nadaljnjih postopkih, ali pa Nova kreditna banka Maribor podobno, in v nadaljnjih postopkih so bile preprodane te banke s faktorjem 3 ali 4, 3 ali 4. In zdaj govorite, da so bili mali lastniki podrejencev ali delničarjev upravičeno razlaščeni. Glejte, take trditve so problematične in nimajo nobene formalne podlage. Zdaj še eno stvar bi spomnil. Na primer, gremo na primer Banke Celje. Tam sta dva, ki sta vložila večjo vsoto denarja v Banko Celje, sprožila sodni postopek in dobila vrnjeno celotno glavnico z vsemi obrestmi, ki so bile približno velike toliko kot glavnica. To se pravi, na vložek sta dobila še dodatnih 100 % obresti. In ta postopek na sodišču, ker so se, ker se je Banka Celje pritožila, je prestal vse sodne inštance in vlagatelja sta vse dobila povrnjeno z obrestmi, z zamudnimi obrestmi, če po domače povem. In v tem primeru imamo torej sodno prakso za vse podrejence iz Banke Celje in tudi za ostale, ker če sta ta dva, ki sta vložila velik znesek, ne vem, govori se tam blizu milijona evrov, dobila

40. TRAK (VI) 12.15

(Nadaljevanje) povrnjeno 2 milijona evrov. Ne vem zakaj ostali vlagatelji ne bi dobili tega vrnjenega na podoben način. Prakso imamo, sodna odločba je in zdaj bo Vlada na osnovi, čeprav imamo sodno odločbo, ugotavljala, ali stečaj ali sanacija, kaj bi bilo ugodnejše za vlagatelje. Saj imamo sodno odločbo. Primer, sodna praksa je pri nas narejena. In vse to kar zdaj govorite je eno samo sprenevedanje. Če govorimo o pravni državi, potem jo pravno državo imamo. Treba je spoštovati sodbe sodišč in analogno iz istih sistemov, iz istih postopkov, ki so bili narejeni, na enak način pač povleči enake konsekvence. Nekdo mora to plačati, v tistem primeru je to plačala Banka Celje, ker je šlo pač proti njej, ampak v tem primeru tudi Vlada tako predvideva v svojem zakonu, je pa odgovorna Republika Slovenija. In če bi bil vaš zakon iz leta 2019 tako dober, kolegice in kolegi, kot govorite, Ustavno sodišče ga ne bi v celoti razveljavilo samo zaradi ene določbe v kakšnem posameznem členu. Toliko pa poznamo sodno, pravosodno in ustavno prakso Ustavnega sodišča. Torej, je bil zakon, ki je bil razveljavljen, totalno zgrešen. In zdaj dve tretjini določb tistega razveljavljenega zakona ponovno uvajate noter. Uvajate drage postopke, cenitve, primerjave, analitike, ne vem, izvedence in tako naprej. Od tega ljudje nimajo popolnoma nič, popolnoma nič. Na Nizozemskem, ker so razlastili eno banko in jo sanirali je nizozemska vlada še tisto leto z zamudnimi obrestmi poplačala vse razlaščence, to je bilo leta 2013 par mesecev po razlastitvi, ko je sanirala je to naredila. Podobno v Španiji, ki sta evropski demokraciji. V Avstriji vsi poznate primer Alpe Adria, Hypo Bank, najbrž ga vsi poznate. V sanaciji so sodelovali HETA kot nova tvorba iz te banke, Dežela Koroška in pa Republika Avstrija. Dežela Koroška in Republika Avstrija sta zagotovili veliko večino denarja za poplačilo teh razlaščencev v postopku s pogajanji z upniki ali pa z lastniki podrejencev in delničarjev Hypo Alpe Adria banke. Glejte, imamo prakso evropsko in domačo, doma sodne odločbe, v primerih Nizozemske, Španije, Avstrije, pa imamo mednarodno prakso. Samo Slovenija tega ne more realizirati na noben način. Na noben način.
In zdaj sprašujemo lahko še naprej zakaj je Slovenija tako posebna. Severno od Karavank, je to možno speljati brez problema, da se okrepi zaupanje v bančni sistem, južno od Karavank, to se pravi v Sloveniji na sončni strani Alp pa to ni možno. To je možno samo pod predpostavko, da se je nekaj zgodilo zaradi tako imenovanih višjih ciljev, kot se bo pri sanaciji poplav zgodilo nekaj zaradi višjih ciljev. Zdaj se pošiljajo podatki o škodah na premoženju, na infrastrukturi in tako naprej. Ko boste to sešteli, boste prišli pač do neke številke. Ampak predsednik Vlade je dva dni nazaj tukaj rekel, da bodo potrebovali 7 in pol milijard. Torej, zakaj se bo potrebovalo 4 milijarde?
Še nekaj bi spomnil. V torek ste obravnavali tudi problem tistih, ki so bili kaznovani v teh s proticovidnimi ukrepi ob demonstracijah, ki so napadali policiste, zaustavljali promet in tako naprej. Ministrica za pravosodje je dejala takole: »Če bi morala policija procesirati po postopkih izrednih pravnih sredstev v te postopke si lahko predstavljate kakšna obremenitev bi to že za policijo pomenilo, kaj šele kakšna bi bila to posledično obremenitev sodišč, ki bi seveda s sabo prinesla tudi stroške.« To je predlagala tisti ukrep, da se vsem vrne denar.

41. TRAK: (NB) – 12.20

(Nadaljevanje) Kaj so razlaščeni varčevalci drugačni od teh protestnikov, uličnih protestnikov? Ti niso nikomur delali škode, nikogar niso ovirali, z nikomer se niso pretepali, nikomur grozili. Tisti, za katere predlagate abolicijo, oz. poplačilo kazni, ki so jih dobili zaradi kršitev prometnih predpisov in javnega reda in miru, pa to ni tako.
Še nekaj, Meira Hot, ki danes vodi sejo, je dejala tudi naslednje, pri isti točki, skratka ko država ravna na neki način protipravno, ko država omejuje temeljne človekove pravice in svoboščine, ko to ugotovi Ustavno sodišče v več odločbah, je ista država dolžna odpraviti povzročene krivice in to je ključen namen tega zakona, odpraviti krivice, ki so posledica pretirane kazensko-pravne represije. Kaj pa v tem primeru razlaščencev? Tudi tukaj imamo dve odločbi Ustavnega sodišča, obe sta ugotovili kršitve človekovih pravic in pravic ljudi, ki so bili razlaščeni in tukaj pa Republika Slovenija ni dolžna popraviti krivic na tak način kot ste jo uvedli s tistim, tistim zakonom, ki ste ga včeraj sprejeli. Glejte dajmo delati stvari sistematično na enak način. In še enkrat povem, globina bančne luknje in potrebnih 5,6 milijard je bila pretirano določena, že zaradi podatkov od napačne uporabe ali pa boljših podatkov o gospodarski rasti kot jih je projekcija za razlastitev predvidevala, bistveno drugačne se je gospodarska rast odvijala kot tisto kar ste predvidevali pri razlastitvi, in zato so ti ljudje upravičeni tudi do poplačil. In če drugega ne, revizija najbrž določitve bančne luknje ne bi bila nič narobe. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Samo za pojasnilo zakaj se seveda ne morem odzvati, čeprav sem bila neposredno izzvana, ko sem predsedujoča seji, ne smem razpravljati in v tem kontekstu se ne morem odzvati na pripombe predlagatelja.
Zato gremo naprej. Besedo ima kolega Rado Gladek. Izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka s kolegi in kolegicami, poslanke, poslanke in poslanci.
Sam se v svoji razpravi ne bom osredotočil na ta zdaj pravniški ping pong, kako se bo zadeva rešila, ampak mene predvsem zanima ali je bila tem razlaščencem storjena krivica ali ne. To je moje edino vprašanje.
Zdaj, vsi se spomnimo kako nas je konec prvega desetletja tega tisočletja dosegla ta kriza, ki se je, svetovna kriza, ki je na koncu pljusknila tudi k nam in Slovenija je bila ena od držav, ki je, se s to krizo, oz. iz te krize izvila najkasneje. Glavni krivec za tako globoko krizo, so po mojem mnenju bile banke. Banke so po eni strani dajale kredite ljudem, predvsem pa podjetjem, ki niso bili ustrezno, ti krediti niso bili ustrezno zavarovani. Banka Slovenije, ki naj bi skrbela za ustrezno poslovanje, nadzirala likvidnost, se pravi, skrbela, da bančni sistem, da je stabilen, po mojem mnenju ni naredila svoje naloge in potem smo prišli do trenutka, ko smo, ko je ta kriza, bom rekel, nekje oz. v sosednjih državah že izzvenela, smo mi kar naenkrat ugotovili, da pa naše banke niso likvidne. Še dobro se spomnimo besed ponarodelih, takratne premierke, današnje ministrice , we don't need money, we need time, ampak potem smo ugotovili, da dejansko rabimo money. In zdaj, kako do tega denarja priti.
Zdaj če se vrnem k tem podrejenim obveznicam, kaj pravzaprav podrejena obveznica je. Je dolžniški vrednostni papir ki ga banka izdaja z namenom vključitve v dodatni kapital lastniški kapital banke in sicer na podlagi izdanega dovoljenja Banke Slovenije. Se pravi Banka Slovenije,

42. TRAK: (SC) – 12.25

(nadaljevanje) ki je nadzorni organ, mislim nadzorni organ, skrbi za stabilnost bančnega sistema, izda dovoljenje, da se te podrejene obveznice izdajo. Vlagatelji, ki so te obveznice kupili, sem prepričan, da ni šlo tukaj za neke špekulativne nakupe, ampak, če ti imaš zagotovilo, oz. Banka Slovenije dovoli državni banki, da izda podrejeno obveznico, si prepričan, da je tvoja naložba varna. Res je, da je bil donos boljši, kot če bi imel denar, bi rekel, kratkoročno vezan na banki, ampak neka sigurnost bi, po mojem, oz. bi to vse skupaj morali nakazovati. In potem, ko mi ugotovimo, da / nerazumljivo/, a ne, naredimo kaj? Razlastimo te investitorje v banke, slabe terjatve bank prenesemo na drugo firmo, banke pa na filamo z novim denarjem. Ne bom diskutiral. Veliko je bilo rečenega že danes, pa tudi že prej in lahko beremo ali je sploh teh pet milijard, ki smo jih vložili v bančno luknjo, je ta številka bila prava ali je bila previsoka ali prenizka, glejte, nisem, nisem toliko poklican, oz. seznanjen s tem, ampak so pa neki dvomi. In mi smo ta denar vložili v banke in kot je že prej kolega predlagatelj rekel, nobeden od bankirjev ni nič odgovarjal. Beremo o nekih manjših sodbah za neke določene kredite, neke pogojne sodbe, družbeno koristno delo in tako dalje. Mislim, kakšno sporočilo naš sistem daje potencialnim vlagateljem? Vsi, vemo, da je pač finančni trg pri nas, kar se tiče vlaganja relativno nerazvit in kakšna sporočila, kako pričakujemo od državljanov, da bodo imeli zaupanje, da svoj denar vložijo v banko, v takrat še državno banko, ki ti lahko jutri ta denar vzame? Danes vemo, imamo več milijard, se pravi, varčevalci imajo več milijard denarja v bankah. Interes je, da se ta denar investira, da ne leži v bankah, pa v končni fazi tudi v nogavicah. Ampak povejte mi kdo se bo sploh vključil, oz. upal riskirati na slovenskem bančnem ali pa finančnem trgu, če ti lahko čez noč z nekim odlokom, z nekim zakonom tvoje premoženje vzamejo? Dejansko, glejte, takrat se pravi celotno to finančno ali pa gospodarsko krizo je bil guverner gospod Kranjc se pravi do avgusta 2013. Jaz nisem zasledil, čeprav je neka odgovornost bila na Banki Slovenije, jaz nisem nikoli zasledil, da bi, človek nekaj odgovarjal, da bi ga nekdo nekaj, da bi ga sploh vprašali ali se čuti odgovornega. Seveda kasneje potem kasnejši guverner, ko se je ta razlastitev zgodila, je bil takrat guverner Jazbec, kot sem rekel, Bratuškova je bila premierka, Čufer je bil minister, in tako naprej. Ampak takrat so enostavno tem ljudem pobrali denar. Bankirjem, ki so bili krivi za to, ki so dajali kredite na lepe oči, ki niso preverjali ali bodo ti krediti, glejte, teh zgodb, saj jih vsi poznamo, jih ne rabimo niti naštevati, ti bankirji niso odgovarjali za nič, še tiste, ki so jih nekje skušali loviti, so premoženje prestavili na, ne vem, družinske člane, sorodnike in se še danes lepo vozijo v mercedesih. Mi se pa tukaj pogovarjamo, ali so ti ljudje upravičeni do svojega denarja. Tako da, jaz ne bom šel, saj pravim, več naprej v detajle. Kolega Tanko je predlagal zakon, ki se dotika samo teh fizičnih oseb, ker kot je rekel, zanimivo je, da pa pač pravne osebe, takrat je bilo od zavarovalnic, pokojninskega sklada skozi govorimo, da ni denarja za pokojnine, je pa, ne vem ali se je, ali se kaj vprašamo, koliko denarja smo pa tam izgubili. Tako da jaz mislim, da bi bilo prav, da se najde rešitev, da se te ljudi poplača v končni fazi. Podoben primer so Švicarji. Tudi Švicarji je zdaj na tehtnici: ali je, a si ti takrat vedel tako en povprečen bi rekel kreditojemalec, najbrž si ni mislil, da bo pa zdaj švicarski frank kar naenkrat čez noč se bo nekdo spomnil pa bo ta vrednost drugačna,

43. TRAK: (TB) – 12.30

(nadaljevanje) si zaupal Švica je itak stabilna, dostikrat jo tukaj tudi v tem Državnem zboru primerjamo kot vzor za marsikaj, kajne, ampak glejte, stvari se spreminjajo in vse take poteze predvsem vodijo v to, da se zaupanje v finančni sistem ali pa vlaganje v finančni sistem nulira in ljudje bodo denar vlagali drugje, ne bodo ga v Slovenijo vlagali, zato ker enostavno niso sigurni ali bo ta denar, ne da bojo, da bojo dobili kaj več, ali bodo sploh dobili to kar so vložili.
Tako, da jaz v vsakem primeru, tako, kot je bilo že v stališču poslanske skupine rečeno, bom zakon podprl. In jaz bi res prosil, dajmo, dajmo, dajmo temu priložnost, pa to krivico, pa to krivico odpravimo, ker če bodo to sodni mlini, prej je kolega Tanko citiral, pa najbrž se vsi strinjamo, ko to enkrat pride na sodišča, glejte že zdaj je 10 let od tega, verjetno najbrž že marsikateri razlaščenec tega ni doživel, pa še veliko jih bo, ki ne bodo doživeli pač tega epiloga, če bodo to, če bodo to procesirala slovenska sodišča in če so z enim ukrepom vzeli vsem na isti način, dajmo sprejeti en ukrep, ki bo vrnil vsem, ne da se bo vsak posebej na sodiščih, pravdal, na koncu bodo zaslužili itak samo odvetniki, tako, kot običajno.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Besedo ima kolega mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
O bankirstvu v socializmu je Nobelov nagrajenec za književnost Aleksander Solženicin, ki je bil sam žrtev socializma, pobegnil na zahod, vendar je obdržal do vseh sistemov kritično distanco, povedal eno izjemno, trdim z vso odgovornostjo, zgodovinsko misel; "Največja laž v zgodovini je, da je socializem orodje revnih množic za obvladovanje finančnih velešpekulantov in bankirjev, kajti v resnici je socializem orožje finančnih velešpekulantov in bankirjev za obvladovanje in izčrpavanje revnih in nevednih množic."
To ste odlično udejanjili, ko je šlo za spremembo slovenskega bančnega sistema, ki ga je obvladovala seveda elita iz prejšnjega obdobja in ga v veliki meri njihovi dediči obvladujejo še danes. Kaj vse se je dogajalo v slovenskem bančnem sistemu, to je za eno kriminalko, pa še novo knjigo od Orwella zraven. No, ena največjih, pač, svinjarij, da uporabimo tisti izraz, ki ga je nekoč podpredsednica LDS, gospa Cerarjeva uporabila, je bilo razlastitev malih delničarjev v, se pravi tistih, ki so imeli te posebne delnice znotraj bančnega sistema. Vse od takrat poteka tisto, čemur se reče v nadaljevanjih reševanje vojakinje Bratuškove, ki je v resnici to zadevo zakuhala.
Najprej je vleklo Ustavno sodišče, ki nekaj let ni ugotovilo, da je kaj narobe, potem pa seveda je moralo to ugotoviti, saj je popolnoma jasno, da je tako početje nezdružljivo z evropskim pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Potem se je v času Marjana Šarca sprejel zakon, za katerega se je zanesljivo vedelo že takrat, da niti ni v celoti uresničljiv, poleg tega je povzročil nove krivice in neenakost pred zakonom, tisto o čemer imate običajno v tej koaliciji zelo veliko za povedati, ampak prav ta zakon je to povzročil in zaradi tega je to treba urediti. Urediti je treba na evropsko primerljiv način in iz tega vidika, ker popravlja te stvari za nazaj, ker jih postavlja na ustavno pravno ustrezen temelj je zakon, ki je pred nami, ki ga je predlagal g. Jože Tanko, ustrezen, dober in ga v celoti podpiram.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predlagatelj.
Najprej dobi besedo predstavnica Vlade, državna sekretarka.
Izvolite.

NIKOLINA PRAH (državna sekretarka MF): Hvala lepa za besedo.
Jaz bi želela samo na par pomislekov, ki so bili danes izraženi ali pa na par trditev odgovoriti.
Prva stvar ki bi jo želela ponovno poudariti je, da predlog novega zakona, ki ga bo Vlada dala tudi v zakonodajni postopek verjetno, predvidoma še v letošnjem letu in sem tudi prej omenila,

44. TRAK: (VP) 12.35

(nadaljevanje) je bil že del tudi javne razprave. In ja, res je, rabili smo nekoliko več časa, ker smo se želeli posvetovati z različnimi pravnimi strokovnjaki, ki bodo naslovili to težko problematiko, kar je sodno varstvo vlagateljev, nekdanjih imetnikov. In zgolj ureditev načina sodnega varstva je bila spoznana za neustavno. V postopku javne obravnave, ki je trajal mesec dni, smo prejeli tri pripombe, dva regulatorja in eno združenje. Te niso bili take narave, da bi bilo tako slab zakon kot je bilo danes predstavljeno s strani predlagatelja. Potrebno je pa poudariti, da bodo ravno ti sodni postopki, ki se bodo peljali oziroma ki se bodo vodili, bodo namenjeni temu, da se ugotovi ali je bilo, ali je bila ta sama sanacija zakonita oziroma nezakonita oziroma predvsem kakšna je višina tovrstnih potencialnih škod, potrebno je pa izhajati seveda iz načela, da nihče, ki je tukaj izgubil svoj finančni inštrument, ne bi bil na slabšem, če bi šla ta ista banka v stečaj, in to je osnovno vodilo tudi pri pripravi tega zakona in tudi pri opredelitvi višine odškodnine. Predvideva se tudi ustanovitev nekega posebnega posvetovalnega oziroma strokovnega organa, ki bo predhodno na podlagi celotne dokumentacije, ki jo bo med drugim zagotovila tudi Banka Slovenije, ki je bila danes večkrat izpostavljena, se bodo lahko ocenile te, bom rekla, bančne luknje.
Vseeno se bom obregnila tudi ob del, ki se nanaša na covid ukrepe. Tukaj moram povedati, da gre za popolnoma drugo materijo, ker covid ukrepi se povračajo, torej, bom rekla, plačila glob zato, ker so bile pravne podlage za izrek teh glob spoznane za neustavne in se, in je to druga materija kot je v tem primeru.
Potem se bom opredelila še, aha, Banka Celje. Torej, sodni postopek zoper Banko Celje je po vsebini povsem drug kot ga obravnava ta materija zakona, ki bo, pravzaprav tudi današnjega, današnjega predloga zakona. Banka Celje je bila tožena s strani svojih komitentov, ker ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Pomeni, da banka, ko je svojim komitentom ponujala bodisi podrejene inštrumente bodisi delnice bank, ni povedala vsega na ta način, da bi komitenti razumeli, k čemu se zavezujejo in da na primer v končni fazi, če pride do reševanja banke oziroma do propada banke, da bo potrebno tudi te finančne inštrumente odpisati. In ker je bilo pripoznano, da v konkretnem primeru Banka Celje oziroma uslužbenci niso na ustrezen način pojasnili te dolžnosti, je bila pripoznana ta odškodnina. Predmet tega zakona pa ni ta vsebina, ampak je vsebina sodnega varstva teh oseb ne zaradi pojasnilne dolžnosti, ampak zaradi dejstva, da je sploh prišlo do sanacije oziroma tega odpisa.
Se, bi pa samo še zaključila s tem, se pa vsekakor strinjam, da so dogodki leta 2013 oziroma 2014 ob bančni sanaciji seveda zamajali zaupanje v finančne trge oziroma finančni sistem nasploh v Sloveniji in je potrebno zelo veliko dela, da se bo to tudi pri malih vlagateljih, ki jih končno tudi naslavlja sicer ta zakon, da se bo zopet vzpostavil. Menimo pa, da je potrebno to tematiko konkretno reševati na način, da bo ta ustavno skladen in skladen z evropskimi predpisi. Kot sem omenila, Vlada ta zakon pripravlja in ga bo v kratkem dala tudi v zakonodajno obravnavo, kjer bo pa še priložnost, da bomo o tem se pogovorili oziroma da boste povedali svoje mnenje.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
In besedo ima predlagatelj, kolega Jože Tanko. Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mogoče samo odgovor gospodu Propsu. Res sem zahteval 6. februarja 2020 umik točke z 19. seje Odbora za finance, ampak to sem zahteval zato, ker je bil, ker je bil v postopku na Ustavnem sodišču vladni zakon. Samo to sem zahteval in nič drugega, da se počaka do odločitve ustavnega sodišča. To ste imeli v stališču.
Zdaj, gospa državna sekretarka, tukaj je bil guverner Kranjec dvakrat na zaprti seji Državnega zbora, ko smo razpravljali o stanju bančnega sistema v Sloveniji, vsakič je zatrdil, da je slovenski bančni sistem robusten in da ni izpostavljen kvaliteta njegovega delovanja nobenim tveganjem. Nobenim tveganjem. Malo po tem, ko je guverner odšel in je prišel drug guverner, se je pač oblikovalo neko stališče, da je potrebno bančni sistem dokapitalizirati, in to z 5,6 milijarde evrov.

45. TRAK (VI) 12.40

(nadaljevanje) To je, samo guverner se je zamenjal, je prišlo pač do druge situacije. In jaz ne vem na čem slonijo te tako nagle spremembe v oceni stabilnosti bančnega sistema, da je bilo od robustnosti, to se pravi super trdnosti, prišlo do potrebne dokapitalizacije.
Zdaj tu postavljate dilemo stečaja ali sanacije. Nikdar ni niti eden od guvernerjev govoril o stečaju bank, samo rekli so, da bi, ne vem, bil to problem, če bi kakšna bančica šla v stečaj. V stečaj bi šle tisti dve mali banki, Probanka in Factor banka, veliki dve ne. Ampak očitno je bila zadaj velika akcija, bi rekli offer vlade, s katero je hotela pobrati čim več denarja iz lastniškega sistema in zadevo dokapitalizirati in iztisniti na tak način lastnike podrejencev in malih delničarjev iz lastniške strukture. To je pač bil najbrž cilj.
Še enkrat povem, stečaj banke ali razlastitev nista v nobenem primeru bili opciji in v nobenem dokumentu, na katerega boste oprli svoje trditve, ne stoji, da je treba karkoli v tem smislu reagirati. To je bila pač politična ocena nekega ozadja, ki ga je izpeljala Vlada Alenke Bratušek in pa tedanjega guvernerja, da se pač stvari speljejo na tak način, kot so si zamislili. Nič drugega ni šlo zadaj. Ni šlo. In ko se zdaj sanira, ko se bo saniralo po poplavah je ista zgodba, ista odločitev. Nekaj so realne potrebe za sanacijo, drugo so pa tisto, kar potrebujete za sanacijo, kar Vlada hoče zajeti denarja, da bo ne vem kaj sanirala. 4 milijarde je zaenkrat te luknje med potrebami, dejanskimi potrebami in in tistim kar bi Vlada rada vzela ljudem. Zdaj tudi sicer ne vem, ko ste tako dobri na Vladi in na Ministrstvu za finance, kako je možno, da so se pač take zadeve zgodile v proračunu, da se je pač luknja povečala na neznansko večino, da ste štartali na napačnih predpostavkah, sicer niso to vaše ocene, ampak ta sistem Banke Slovenije in tistih, ki ocenjujejo projekcije gospodarske rasti je pač zapeljal vašo vlado in tudi sanacijo bank. Ocene so delale iste institucije, Banka Slovenije, ne vem, Umar kot za vas, za vašo Vlado in tudi vam so dali napačne podatke za izhodišča letošnjega proračuna. Ali verjamete, da so bile projekcije za sanacijo bank prave? Jaz ne. In zato bi, po moje, bi bilo najbolj smiselno, da se izpelje revizija tistih pogojev in realizacija tistega, kar je botrovalo sanaciji bančnega sistema. Na osnovi napačnih predpostavk ali pa dogovorjenih fiktivnih predpostavk so se izpeljali taki in taki ukrepi, ki nimajo podlage v dejanskem razvoju dogodkov, niti približno nimajo podlage. In zdaj Vlada, ne vem, vztraja z neko rešitvijo, ki je povsem drugačna ali pa na drug način izpeljana kot je v jedrnih državah Evropske unije. V čem je problem? Tam so bili, v Španiji, na Nizozemskem, v Avstriji, so bili ukrepi izvedeni pač na podobnih podlagah, tudi Evropske centralne banke, pa so to naredili, da so poplačali vse tiste, ki so bili razlaščeni, in to z zamudnimi obrestmi. Tam je tudi ECB, veljajo ista pravila. Tudi na Nizozemskem, v Avstriji, Španiji ista pravila o državnih pomočeh. Evropska politika je pač enaka do vseh primerov. Zakaj vi govorite samo, da bi šlo v tem primeru za nedovoljeno gospodarsko pomoč, če bi to izpeljali? V Avstriji to ni bil problem v Španiji to ni bil problem Nizozemska to ni bil problem. To na tak način ne gre, da

46. TRAK: (NB) – 12.45

(Nadaljevanje) prilagaja te interpretacije, ki jih pač tisti, ki se za to ne zanimajo, ne bodo niti preverjali. Sistemi veljajo za vse enako, in če je bilo to možno izvesti v Avstriji, najbrž je možno izvesti po istih pravilih tudi v Sloveniji. Zdaj, jaz se bojim, da bo ta zakon, ki ga pripravlja Vlada, pač ker je v veliki večini zajet in zajeta ista materija in povzeto tisto, kar je, kar je bilo že v razveljavljenem zakonu, da bo pač pripeljal do podobnih zadev, ampak bistvo je najprej, da se ugotovi sploh upravičenost do ukrepa na osnovi podatkov, ki jih imamo, načrtovanih podatkov in pa dejanskih podatkov. In tu se bo pa kazalo, da je sploh prišlo do upravičenosti odločitve za razlastitev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.
Ker čas, določen za razpravo še ni potekel sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Če želita razpravljati tudi predlagatelj Jože Tanko ter predstavnica Vlade, prosim, da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade in nato predlagatelj.
Prosim za prijave. Besedo ima kolega Jože Tanko, izvolite. Zadnji, ste, ja. Andreja Živic, izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Jaz bom zelo kratka.
Tale predlog, zakonodajni predlog je na naši mizi že tretjič. Jaz bi samo gospoda Tanka rada vprašala, da je bil, prvi vaš zakon je bil vložen maja 2019, se pravi, pod Šarčevo Vlado. Zakaj ni bil vložen predlog pod vašo, Janševo vlado, sedaj je pa že drugi predlog pod tole našo Golobovo vlado. Jaz mislim da, ne vem, mislim, da je treba povedati vse objektivne razloge in kot ste slišali od državne sekretarke, je tudi vladni predlog, ki bo reševal te zadeve, pa mislim, da je sporno tudi besedilo, oz. beseda teh oseb v zakonu, ki ne vemo ali so samo fizične ali je samo za določeno interesno skupino ali je samo, ali so tudi druge pravne osebe, v navednicah.
Prej sem vas poslušala, ko ste obrazlagal v vašo prid in, ne vem, mogoče za vaše politične točke, glede Ustavnega sodišča, itn., ste pa pozabil povedati, da je Evropsko sodišče na pobudo slovenskega Ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnino za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju Evropske unije in pravili evropskega sistema centralnih bank. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Besedo ima kolega Jože Tanko. Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Prej sem že povedal v razpravi, da je v tistem času, ko je bil vladni zakon na Ustavnem sodišču sem celo predlagal, da se o njem ne razpravlja, ker Ustavno sodišče ne razsodi o vladnem zakonu. To ste najbrž slišali. To je tudi eden od razlogov, da se takrat to ni obravnavalo. Ta predlog ni isti, kot so bili prejšnji predlogi. Ta predlog obravnava enakopravno tako institucionalne kot male lastnike podrejenih papirjev in delnic. Po tej plati ni nobenega razlikovanja in je skladen z odločbo, tisto prvo odločbo Ustavnega sodišča, da morajo biti vsi v enakem položaju.
Kar zadeva pa Evropsko sodišče in najbrž je problem kdo se pritoži in na kakšen način to ugotovi, in če ste poslušali sem že v razpravi povedal, da je Vlada leta 2016 predlagala, da je plačnik morebitnih odškodnin ali pa

47. TRAK: (SC) – 12.50

(nadaljevanje) povračil Banka Slovenije. Jaz v nobenem izmed svojih zakonov, pa sem pripravil tri, nisem predlagal, da je plačnik Banka Slovenije, ampak Republika Slovenija, kar je med drugim kasneje potrdilo tudi Ustavno sodišče. In meni je žal, da so tisti pravniki v Državnem zboru, ki so leta 2016 sprejemali zakon in ga potrjevali, potem tudi pri ponovnem odločanju glasovali za to, da se sprejme neustavni zakon. Meni je žal, da jih imate tudi v Državnem zboru, nekateri so zdaj še ministri od teh, predsednik Vlade, tedanja, Šarec je bil minister za obrambo, kolega Han, ki je bil prej poslanec, je zdaj minister za gospodarstvo, Maša Kociper je v kabinetu predsednika vlade, ki je bila vodja poslanske skupine, ne vem, Meira Hot je podpredsednica Državnega zbora in tako naprej. Ti so sodelovali pri tej odločitvi, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo in ne vem od kje vam bom rekel taka moč, da kritizirate moj predlog, ki še do Ustavnega sodišča ni prišel in ga okarakterizirate, tudi Vlada ga je, kot neustavnega in kot, da napak nekaj razumem. Žal Vlada marsičesa ni razumela že leta 2016, pa tudi sedaj marsičesa ne razume, kar bo šlo na Ustavno sodišče in bo razveljavljeno. Mogoče tudi kakšne odločitve, ki so bile sprejete tudi včeraj na glasovanju. Glejte, jaz sem pripravil korekten predlog, zelo korekten predlog s poštenim namenom, da se pač te nepravilnosti, ki so se zgodile v postopku razlastitve tudi ob špekulativnih predpostavkah napačnih podatkov o gospodarski rasti, ker se je globino luknje, pričakovane luknje bistveno povečalo. To lahko potrdijo vladni predstavniki. Ni vseeno, ali imaš -1 odstotno gospodarsko rast ali imaš, pa 2,8, to je velika razlika, kar zadeva projekcije prihodkov gospodarstva, bančnih tokov, proračunskih zadev in tako naprej. In zdaj če je bilo na tej predpostavki, ki je bila napačna, razlaščenega preveč premoženja in izvedena prevelika dokapitalizacija bančnega sistema, potem so tisti, ki so tak zakon pripravljali vedeli, da so naredili špekulacijo in da gre v prekomerne stvari. Žal o tem Ustavno sodišče ni odločalo. Ampak preden o čemerkoli odločilo bi najbrž morali odločati o tem ali so bili ukrepi, ki sta jih pripravili Banka Slovenije in predvsem Vlada forsirala Vlada Republike Slovenije primerni in adekvatni razmeram, ki so za katere se je to predvidevalo. Ugotavljam, da to ni bilo. To lahko pogledate po vseh podatkih, ki jih imate, v vseh biltenih jim je takrat 2014 in 2015 sledila pomembno boljša gospodarska rast kot je tisto kar je bilo podlaga za razlastitev in prav je, da tem ljudem, ki so bili neupravičeno razlaščeni in je bil izvršen neupravičeno prekomeren poseg v njihove lastniške pravice in v njihov finančni položaj, da se jim to na ustrezen način vrne. Ne vem, to, da se ne vrne ukradeno, lahko zagovarja samo nekdo, ki ne bom povedal do kraja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O STATUSNEM PREOBLIKOVANJU VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE DVZ.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru Klemnu Boštjančiču. Minister za govornico, se opravičujem.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci vsi ostali sodelujoči.

48. TRAK: (VP) 12.55

(nadaljevanje) Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki je pred vami, je Vlada Republike Slovenije predložila v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku. Rad bi vam predstavil bistvene rešitve in cilje predloga zakona ter razloge, zaradi katerih Vlada meni, da je najprimernejši in najbolj transparenten način, da se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dokončno uredi premoženjska razmerja med Vzajemno ustanoviteljem in njenimi člani.
Zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je namreč z dnem začetka njene uporabe, torej 1. januar 24, določila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Da bi zaščitili pravice članov Vzajemne, torej tudi tistih, ki so imeli sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je omenjena novela začasno, to je do 1. januarja 2025, podaljšala članstvo. Tako se jim, so se jim ohranile vse pravice v Vzajemni vključno z do pravice do ustreznega deleža v primeru preoblikovanja v delniško družbo. Da bi rešili to začasno situacijo, s tem predlogom zakona predvidevamo statusno preoblikovanje Vzajemne, kar je predvidela tudi prej omenjena novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na ta način se bo dokončno uredilo premoženjsko-pravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700 tisoč zavarovancem Vzajemne se bo omogočilo pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oziroma v obliki izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne pripozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne.
Zakaj je sploh potrebno statusno preoblikovanje Vzajemne? Kot rečeno, je bilo članstvo zavarovancev Vzajemne začasno podaljšano, saj bi sicer celotna ekonomska vrednost Vzajemne, h kateri so v največji meri prispevali s svojimi plačili ravno člani, ki bi jim sicer članstvo prenehalo, pripadlo manjšini zavarovancev, ki imajo pri Vzajemni sklenjene druge oblike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Če ne bi pristopili k predlogu zakona o preoblikovanju in bi zavarovanci še naprej ostali člani Vzajemne, bi ti sicer ostali v korporativni strukturi Vzajemne, ne bi pa več mogli udejanjati svojih premoženjskih interesov. Takšna situacija bi bila po našem mnenju nevzdržna. Kot sem omenil, se bo preoblikovanje izvedlo po samem zakonu, in sicer v delniško družbo. Tudi tu je bilo veliko vprašanj, zakaj ravno delniška družba. Menimo, da je to edini način, da se lahko določijo deleži vseh zavarovancev Vzajemne, ki so leta prispevali k obstoju in razvoju Vzajemne, da se določi delež ustanovitelja, obenem pa omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne, vse ob upoštevanju že veljavne zakonske ureditve statusnega preoblikovanja Vzajemne, ki prav tako predvideva preoblikovanje v delniško družbo. Verjetno se bo v tej razpravi izpostavilo tudi vprašanje, zakaj se enostavno ne predvidi le izplačila vsem zavarovancem Vzajemne. V kolikor bi zakon predvidel izplačilo deležev vsem zavarovancem, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, bi takšno izplačilo vodilo v kapitalsko neustrezne Vzajemne in s tem prenehanje obstoja Vzajemne. Na tem mestu naj še omenim, da predlog zakona tudi določa, da se ustanovitelju, to je ZZZS, vrne njegov vložek, in sicer z izplačilom ali v obliki delnic, s čimer se ščiti tudi javni interes. Takšna ureditev statusa ustanovitelja smiselno izhaja tudi iz ustavne odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2006. Predvideno je, da bodo zavarovanci prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo Vzajemni, in sicer primarno v obliki delnic Vzajemne oziroma z izplačilom svojega deleža, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. Zakaj smo določili znesek ravno 70 evrov? Proučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli v povezavi s trgovalnim računom za imetniško za imetništvo delnic in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic. Cilj je torej ta, da / nerazumljivo/ ne bi predstavljalo nesorazmernega posega v premoženjsko pravico upravičencev.
V zaključku naj povem, da ima predlog zakona, ki je pred vami, en sam cilj in to je zavarovati interese vseh deležnikov vpetih v obstoj in delovanje Vzajemne. Želimo namreč zaščititi predvsem več kot 700 tisoč zavarovancev, ki bi ob prenehanju začasno podaljšanega članstva ostali brez svojega deleža. Zato predlagam, da ta zakon podprete.

49. TRAK: (TB) – 13.00

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega Jernej Vrtovec.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala.
Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Zdaj ta zakon je posledica absolutno tiste nesmotrne odločitve za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je postalo obvezno, se pravi, da se ne ukinitev, ampak preoblikovanje, da gre iz ene košare v drugo košaro in to bodo sedaj ljudje občutili, namesto pri plačevanju položnic bojo pač občutili pri svoji plači. Tukaj v tem zakonu ne smemo res mešati jabolka in hruške, tudi teh sporočil, da je ta zakon, ki ga danes sprejemamo, posledica, da se bo zmanjšalo število zaposlenih v dotičnih firmah, podjetjih, itn. ampak je to posledica prejšnja sprejeta zakonodaja, odločitev Vlade, mislim, da že aprila meseca, tega leta in še enkrat trdimo, da je bila v bistvu to piar poteza, populistična, kako ubraniti padanje podpore Vladi in potem, najlažje je reči tako, to bomo samo preoblikovali, govorimo pa, da to ukinemo, čeprav tega ne naredimo.
Ampak okej, danes pred nami je v bistvu sanacija tistega dela, se pravi, se pravi odpravljanje posledic. In v Novi Sloveniji bomo pri tem imeli pred očmi predvsem ljudi, se pravi člane Vzajemne, zavarovance, da dobijo v bistvu čim več. Leta so noter vplačevali z njihovim deležem, kar so vplačevali kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je lahko, pač, Vzajemna lahko dela s to pomočjo tega kapitala, lahko tudi ostale nakupe širila v ostali trg in pri tem je bila recimo učinkovita, ampak s pomočjo prav teh ljudi. In tukaj je v bistvu spet eno ključno, ključno vprašanje. Kolikšna je ta vsota, da se jo ljudem povrne? Glede tudi na kapital, ki ga Vzajemna na drugi strani ima.
Zdaj, tukaj so različne interpretacije, koliko tega kapitala iz Vzajemne lahko razdelimo. Vlada predlaga eno varianto, lahko smo slišali, ne vem, gospodarsko institucijo, ki predlaga drugo varianto, ki je mnogo bolj skopa. V Novi Sloveniji bomo tudi na ta del v bodoče v nadaljnjih branjih vlagali amandmaje. Se pravi, da ljudem zagotovimo čim več. Teh ljudi je pač 800 tisoč. Zdaj ali je to 70 evrov, kar predlaga Vlada, je mogoče to celo 100 evrov, 140, ne vem. O tem se bomo odločili po opravljeni diskusiji in odgovorih tudi Vlade, mogoče je to celo manj, ampak vse na način, da se pač zagotovi ljudem čim več denarja.
Je pa tukaj absolutno pomembno vprašanje, če ljudem izplačamo premalo ali pa če jim plačamo manj, kot je dejansko potrebno, je tukaj eno pomembno vprašanje in sicer, zakaj potrebuje to podjetje, ki bo od zdaj, zdajšnjega portfelja delovalo samo na 7 %, zakaj potrebuje tolikšen kapital? Ko, roko na srce, s samo dodatnimi zavarovanji, ki jih Vzajemna ima, z dodatnim delom portfelja in to počne zelo dobro, širijo ta portfelj, zelo učinkovito je tega samo 7 %.
Zaradi tega sem prej prvotno govoril o tem, kako ta kapital razdeliti, na kakšen način, tukaj bomo v Novi Sloveniji pač predlagali še dodatne amandmaje, ki bi bili seveda ustrezni. In druga stvar je, mora biti pred našimi očmi absolutno to, da Vzajemna, da Vzajemna obstane. Teh 7 %, kar oni počnejo, se pravi, dodatnih zavarovanj, to lahko nadgradijo, lahko počnejo naprej in lahko so tudi pri tem učinkoviti, glede na to, da vlada predlaga, da bo to delniški trg, se pravi, da bo bila kotacija na borzi, če prav razumem, kajne, Potem lahko pride tudi, zanimivo, Vlada, privatna podjetja, noter, denar, to pomeni privatizacijo zdravstva, ampak o tem lahko kasneje, ampak lahko se ta trg zelo, zelo širi, kajne? Ob tem bi rad to povedal, pri privatnem zdravstvu, veste, tovrstni zdravstveni skladi v tujini delujejo zelo dobro tam, kjer zdravstveni sistemi ne delujejo. Torej prgišče za to je recimo, Slovenija je zelo dobra država, kajne.

Torej, da Vzajemno obstane, da obdrži svoj posel

50. TRAK: (NB) – 13.05

(Nadaljevanje) in da s tem dodatnim zavarovanjem, da se nadgradi, to mislim, da je tisto, kar v Novi Sloveniji pričakujemo skozi to zakonodajo. Glede prenosa ustanovitvenega kapitala na ZZZS, tukaj imamo še par, potrebujemo še par pojasnil, kako to izgleda v skladu tudi z zakonodajo o zavodih, itd.
Rad bi zaključil, zaradi tega, ker je šele prvo branje. Glede na vse, kar smo lahko slišali od ministra na začetku, javnih diskusij po televiziji in povsod, v Novi Sloveniji temu zakonu ne bomo nasprotovali v prvem branju, niti ga ne bomo podprli, želimo pa, da se zagotovi ta dva elementa, se pravi, ljudem pošteno razdeli denar in na drugi strani se nadaljuje ta zgodba Vzajemne, ki se je širila na dodatnih zavarovanjih in, da ne bo pomote, še tudi to, ki imajo svoje privatne deleže v posameznih zdravstvenih institucijah in podjetjih, ki tudi delujejo zelo dobro.
Tudi glede delniške družbe sem že povedal, v Novi Sloveniji tukaj ne vidimo problema, glede na to, da smo za odprto gospodarstvo, nam, sem mislil, da bo Vlada, ki je le volontirala, imela tukaj težave, pa vidim, da jih nima, tako da sem presenečen. Torej to je stališče Nove Slovenije na zelo težko materijo, oz. specifično materijo, pravim pa, posledica je pa ta zakonodaja, odpuščanje ljudi, ki se bo zgodilo, ni posledica te zakonodaje, ampak je posledica ukinitve dopolnilnega zavarovanja, oz. preoblikovanja, da smo točni, v dikciji, in žal ljudje bodo plačevali enako kot so plačevali do zdaj. Trdim, da takrat je bila ta odločitev v bistvu nepotrebna, namesto, da ljudje plačujejo pač položnice, bodo imeli zdaj s, 1. 1., bodo s 1. 1. imeli, pač pri plači se bo to poznalo, teh 35 evrov, pa še to ne vemo koliko časa bo samo 35 evrov, bo to res samo dve leti, a ob potem več. To je za enkrat to.
Bi pa še dodal pri uredbi, ki velja. Draga Vlada, dajte to uredbo, ki obremenjuje te zavarovalnice čim prej prekiniti in v eno smer naj se gre. Ta uredba, ki zdaj velja v bistvu, ne vem, kako se bo odločilo na koncu sodišče, ampak to zna spet iz enih nekaj 10 milijonov evrov povečati kapital, ki ga v bistvu ima Vzajemna, pa ostale zdravstvene zavarovalnice, če bo odločitev sodišča pač šla njim v prid zaradi te sprejete uredbe, ki jo v bistvu zdaj imamo že več kot pol leta, oz. kmalu bo pol leta. Torej, pojdite v eno smer in razbremenite tukaj zgodbo. Zdaj ne vem ali bo to šlo brez zdravstvenega ministra ali ne, odločitev pa je vaša.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Soniboj Knežak. Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice Vlade!
Z julijsko novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju so bila končno odpravljena doplačila za zdravstvene storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, s tem pa tudi potreba po posebnem zavarovanju za pokrivanje teh doplačil, t. i. dopolnilni zdravstveni zavarovanji. S tem smo izpolnili našo programsko in koalicijsko obljubo po krepitvi javnega zdravstva in njegovega financiranja ter naredili pomemben korak k dosledni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, kot jo zagovarjamo Socialni demokrati.
Z začetkom prihodnjega leta bo dosedanje dopolnilno zavarovanje postalo del prispevkov za obvezno zavarovanje, zavarovalnice pa ga ne bodo več imele v svoji ponudbi. Naše zdravljenje bo krilo obvezno zavarovanje, dodatna komercialna zavarovanja pa bodo na voljo za nadstandardne in druge storitve, ki ne sodijo med pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kot zavarovalne vrste je potrebno izpeljati še formalnosti, povezane z obračunom in plačilom stroškov ter izplačilom ostanka sredstev dosedanjim zavarovancem. Zavarovalnice bodo svoje vire preusmerile v druge zavarovalne vrste, zavarovancem bo izplačan manjši znesek, ki pomeni preostanek njihovih premij. Vse to bi morala biti precej rutinska operacija, ki ne pri zavarovancih ne pri zavarovalnicah ne bi smela pomeniti večjega pretresa. A smo v Sloveniji na žalost že vajeni. Obstaja izjema, ki je pravzaprav pravilo, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in njenih več 100 tisoč zavarovancev, ločena pravna oseba, ki je skoraj četrt stoletja obstajala predvsem z namenom izvajanja dopolnilnega zavarovanja in njegovih predhodnikov. Posebna oblika upravljanja s katero

51. TRAK: (SC) – 13.10

(nadaljevanje) pa je dopolnilno zavarovanje sklenila velika večina vseh tako zavarovanih ljudi. Njen ustanovitelj in plačnik ustanovnega vložka je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Njeni zavarovanci so njeni člani, ki so njeni formalni lastniki in upravičenci do morebitnih presežkov. Upravlja se jo z zapletenim delegatskim sistemom, ki mora odražati različne stopnje tveganja zavarovancev. Pri Vzajemni je zavarovanih več kot tri četrt vseh zavarovancev, dopolnilno zavarovanje pomeni več kot 90 % njenega prometa. Vzajemna je s svojim zavarovancem vseskozi agresivno tržila tudi druga komercialna zdravstvena zavarovanja in s tem ustvarjala dobičke, zato je ob dodelitvi njenega premoženja in iz dopolnilnega zavarovanja potrebno upoštevati tudi vložke zavarovancev, ki so s svojimi premijami dolga leta prispevali k dobičkom in kapitalu Vzajemne. Prej opisana splošna pravila o ukinitvi zavarovanja za to ne zadoščajo, da bi uredili status večine dopolnilno zavarovanih, prav tako pa je potrebno rešiti še vprašanje vračila vložka, ki ga je pred 24 leti v Vzajemno vložil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru Vzajemne se tako soočamo z vsemi anomalijami, ki so se kopičile leta od uvedbe prvega dodatnega zdravstvenega zavarovanja: mešanja javnih in zasebnih sredstev, komercializacija zdravstvenih storitev, ustvarjanje vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema in še kaj. Vse to moramo zdaj upoštevati, da bi zavarovanci Vzajemne prejeli pravičen del svojih sredstev.
Namen vladnega predloga zakona je torej zagotoviti dva cilja, ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati. Prvič, da dosedanji zavarovanci Vzajemne prejmejo upravičen del sredstev, ki bodo ostala po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. In drugič, da se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vrnejo sredstva, ki jih je vložil Vzajemno kot ustanovitelj. Večino omenjenih zneskov morajo ugotoviti zavarovalniški strokovnjaki, aktuarji od njihovega izplačila pa bi podjetje delovalo naprej s tistimi zavarovanci, ki jih bodo na polju komercialnih zavarovanj še naprej zaupali. Smisel in cilj zakona je, da se pravično izplača zavarovanci in ustanovitelji to Socialni demokrati podpiramo. Vlada pa je svoj predlog oblikovala tako, da namesto izplačila denarnih sredstev predvideva preoblikovanje Vzajemne v drugo organizacijsko obliko, delniško družbo. Zavarovanci bi tako namesto denarnega povračila prejeli lastniške deleže v obliki delnic, prav tako bi z delnicami izplačali tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tu pa se nahaja nekaj pasti, za katere bi si želeli, da se pred dokončnim sprejemom zakona razčistijo. Predlagani pristop namreč zavarovance, ki so doslej lastninsko pravico na zavarovalnici izvajali brez dodatnih stroškov, spreminja v delničarje, to pa pomeni dodatni letni strošek v višini vsaj ene mesečne premije dosedanjega dopolnilnega zavarovanja. Z vstopom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v lastniško strukturo bi znova storili korak k mešanju javnih in zasebnih sredstev, javno zdravstveno blagajno pa bi postavljali v položaj moralnega hazarda, ker bi bila javna sredstva vložena v tržna zdravstvena zavarovanja. Javno dostopne informacije nakazujejo, da bi lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje postal celo večinski lastnik tako preoblikovane družbe, za katero bi moral prevzeti lastniško odgovornost, jo morda dokapitalizirati, v vsakem primeru pa bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje pod pritiskom prodaje svojega deleža. Dodatno tveganje predstavlja še obvezno statusno preoblikovanje v delniško družbo, saj so vsi do sedaj veljavni predpisi zavarovancem dajali izključno pravico do take odločitve. Utegnilo bi se zgoditi, da tak poseg v njihovo lastnino ne bi zadostil standardom morebitne ustavne presoje. Najbolj nujno pri vsem tem je zagotoviti, da bodo zavarovanci izplačani pravično in v denarju. O morebitnem delničarstvu pa naj se vsakdo odloča sam.
Ostale rešitve v zakonu pa bo potrebno dobro premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi, da bi bil zakon primeren za sprejem v Državnem zboru. Ker je potrebno izvedbene rešitve za zavarovance sprejeti pred koncem letošnjega leta, bomo Socialni demokrati ravnali konstruktivno. V prvi obravnavi bomo glasovali, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil dr. Matej Tašner Vatovec, izvoli.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem!
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegove pritikline imajo enako dolgo zgodovino kot samostojna Slovenija. Začne se kmalu po osamosvojitvi, ko so bila v zdravstveni sistem vnesena tako imenovana doplačila. Do takrat je namreč zdravstveno zavarovanje krilo stroške zdravljenja v celoti, takrat z izgovorom, da se dogaja razkorak med zdravstvenimi pričakovanji državljank in državljanov in BDP Slovenije, ki je po osamosvojitvi seveda padel. Kljub temu, da je BDP kmalu narasel na višino pred osamosvojitvijo, so doplačila in s tem dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostala. Leta 1998 se je z zakonom določilo da ZZZS ne sme več ponujati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ampak morajo zanj poskrbeti

52. TRAK: (VP) 13.15

(nadaljevanje) zavarovalnice, ki operirajo na trgu. S tem se je odprla Pandorina skrinjica zasebnega zdravstvenega zavarovalniškega trga v Sloveniji. Zdravstvene zavarovalnice so čez noč dobile zagotovljeno gmoto potrošnikov v obliki vseh odraslih državljank in državljanov te države, velika večina katerih ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To namreč, kot vsi dobro vemo, pokriva doplačila za zdravstvene storitve, za katere bi se morali vsi strinjati, da so pravzaprav osnovne in obvezne.
Vse to nas privede do današnjega zakona. Družba za vzajemno zavarovanje je unikatna pravna oblika, za razliko od ostalih oblik gospodarskih družb namreč z njo in njenim premoženjem ne upravljajo lastniki lastniških deležev, ampak zavarovanci sami, ki v njo vplačujejo premije. In prav tu je najbrž srž celotnega problema. Brez tega zakona bodo namreč po ukinitvi instituta dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot člani Vzajemne ostali le tisti, ki imajo v njej sklenjena dodatna zdravstvena zavarovanja. Ne rabim posebej poudarjati, da je teh zavarovancev malo in da so to praviloma premožnejši, tisti, ki si poleg dopolnilnega zavarovanja, ki si ga velik del naših sodržavljank in državljanov težko privošči, lahko privoščijo še kakšno drugo dodatno zavarovanje. To pomeni, da bodo s premoženjem zavarovalnice, premoženjem, ki je bilo ustvarjeno na plečih delovnih ljudi, ki jim je liberalizacija in uničevanje socialne države po osamosvojitvi vsilila doplačilo za osnovno zdravstveno varstvo, upravljali samo oni. Ves know-how, vse nepremičnine, informacijski sistemi, vse baze zavarovancev so posledica odločitve iz leta 1998, da se zavarovalnicam, prvenstveno Vzajemni, zagotovi vplačila iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zakon, ki ga danes obravnavamo v prvi obravnavi, je seveda manj radikalen kot bi si želeli v Levici. Dejstvo je, da bi bilo edino pošteno, pravično in tudi solidarno, da z denarjem za zdravstveno zavarovanje in vsemi njegovimi sadovi upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bil tudi osnovni ustanovitelj kot samoupravni organ, ki ima namen in poslanstvo zagotavljati zdravstveno varstvo prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Ker prenos celotnega poslovanja družbe Vzajemna na zavod pač zaradi takšnih in drugačnih okoliščin ni možen, imamo danes na mizi naslednjo najboljšo rešitev, to je to, da s premoženjem Vzajemne naj upravljajo vsi, ki so njeni trenutni člani, ne le tisti, ki imajo dovolj denarja za zdravstveni nadstandard, prav tako pa naj lastninsko pravico do njenega premoženja obdrži Zavod za zdravstveno zavarovanje, če se bo seveda za to tudi odločil. Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri zaključevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Kot koalicija smo se že od samega začetka zavezali k ukinitvi le-tega, to smo tudi storili, in k njegovi nadomestitvi s progresivno solidarno obliko financiranja. Zato bomo v Poslanski skupini Levica zakon soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Stališče Poslanske skupine Svoboda bo predstavila gospa Andreja Kert. Izvoli.

ANDREJA KERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani kolegi iz ministrstva.
Predlog zakona, ki je pred nami, je posledica Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državni zbor potrdil letošnjega julija. Ta z začetkom 2024 uvaja prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega in enotni pavšalni prispevek v višini 35 evrov za vse. Takrat nismo glasovali le za prenos dopolnilnega zavarovanja ali proti njemu, glasovali smo tudi o tem ali želimo javno, transparentno in vsem dostopno zdravstvo ali pa so nam ljubši parcialni interesi in siromašenje javne zdravstvene blagajne z namenom polnjenja zasebnih žepov. Kot družba smo po desetletjih spoznali, da koncept dopolnilnega zavarovanja preko komercialnih zavarovalnic ni optimalna rešitev. Še več, v tem dolgem obdobju smo bili večkrat priča nenavadnim malverzacijam in računovodskim akrobacijam. Zdaj se bomo odločali o tem, na kakšen način naj ena od teh zavarovalnic, to je Vzajemna, ki je v lasti zavarovancev, nadaljuje svojo pot. Pri tem si prizadevamo za najbolj pravičen in pravno vzdržen način. Status članstva v družbi za vzajemno zavarovanje je po Zakonu o zavarovalništvu in v statutu Vzajemne vezan na obstoj zavarovalne pogodbe. Zato bi zavarovance, ki so imeli sklenjeno le pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju,

53. TRAK (VI) 13.20

(nadaljevanje) ob uveljavitvi julija sprejete novele prenehalo članstvo v Vzajemni, s čimer bi izgubili vse pravice, vezane na to članstvo. Zato je bilo z julijsko novelo določeno podaljšanje članstva v Vzajemni z vsemi pravicami, kot so jih imeli do prenehanja pogodb z Vzajemno, vključno s pravico do ustreznega deleža v primeru preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo. Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti je 21. člen sprejetega zakona za zakonsko ureditev preoblikovanja Vzajemne kot skrajni rok določil konec naslednjega leta, to je konec leta 2024.
Zakon, ki ga obravnavamo danes, zato določa postopek statusnega preoblikovanja ter pravice ustanovitelja in upravičencev, to je članov. In zato začnimo najprej s statusom ustanovitelja, ki ga je potrebno urediti, saj to smiselno izhaja že iz ustavne odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2006. Ustanovitelju, torej Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se po predlogu zakona vrne njegov vložek z izplačilom denarja ali v obliki delnic in se na ta način zaščiti javni interes. Vzajemna je bila namreč ustanovljena s primarnim namenom izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ta pa še danes predstavlja kar 90 % oziroma več njenega prometa. Zavod je za izvajanje tega zavarovanja ob njeni ustanovitvi prenesel na Vzajemno ta del svojega poslovanja in s tem v Vzajemno vložil sredstva, pogodbe, razvojne stroške, ostalo. Širše gledano je bil razvoj različnih zavarovalnih vrst, ki jih danes ponuja Vzajemna, vključno z začetnimi izgubami v celoti financiral iz dobičkov, ki jih je Vzajemna ustvarila pri opravljanju poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Naslednja pomembna rešitev je z zakonom dokončno urediti premoženjska razmerja med Vzajemno in njenimi člani. Če bi zakonodajalec namreč določil, da so člani, ki so imeli sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, še naprej člani Vzajemne, a hkrati ne bi predvidel statusnega preoblikovanja Vzajemne; potem bi ti člani sicer ostali v korporativni strukturi Vzajemne, ne bi pa več mogli udejanjati svojih premoženjskih interesov. Za premije, ki so jih že vložili v Vzajemno, namreč ne bi prejeli nobenih zdravstvenih storitev, saj je zakonodajalec ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa tudi v primeru izstopa ne bi bili upravičeni do izplačila. To se zdi najbolj smotrna in pravična ureditev kot jo imamo pred sabo. Upravičenci do deleža bodo tako zavod, člani Vzajemne, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ter seveda preostali zavarovanci oziroma člani Vzajemne, ki imajo sklenjena druga zavarovalne produkte.
Pomembno je poudariti, da je Vzajemna enotna družba, ki tveganj nima porazdeljenih po posameznih segmentih, torej so tveganja skupna, kar pomeni, da se morebitna izguba krije iz celotnega dobička družbe ne glede na to na katerem segmentu delovanja je morebitni dobiček nastal, zato je smiselno in ustrezno, da izračun deležev posameznih upravičencev upošteva vsa plačila posameznih zavarovancev po vseh vrstah zavarovanj, ne pa ločeno po prihodkih oz. dobičkih iz posameznih vrst zavarovanj.
Nekaj pomislekov na tej točki v poslanski skupini seveda tudi imamo. Na primer, eno je recimo pri rešitvi, da bi morali tisti, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov v 15 dneh sporočijo željo, da se jim izplača delež. V nasprotnem primeru bi avtomatično dobili delnice. Tu bi veljalo razmisliti o obratni logiki. Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, ostalim pa se izplača delež. S tem bi se izognili marsikateri neprijetni situaciji, saj se zna zgoditi, da številni člani bodo zamudili rok ali o tem ne bodo obveščeni ali pa jim vse skupaj preveč komplicirano, kar mislim, da je v veliko primerih največji problem. Tako bi ostali z delnicami v vrednosti manj od 70 evrov, hkrati pa bi z njihovim imetništvom imeli še stroške. V procesu nadaljnje obravnave zakona bo svoje mnenje predložila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in naslovila vse morebitne pomisleke, kar bo ustrezno naslovljeno tudi v drugi obravnavi z amandmiranjem. V zaključku, v Poslanski skupini Svoboda se strinjamo s cilji in namenom zakona gre za transparentno ureditev statusnega preoblikovanja Vzajemne z glavnim namenom zaščite pravic njenih članov in ustanovitelja, zato bomo glasovali za to da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

54. TRAK: (NB) – 13.25

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila gospa Suzana Lep Šimenko. Izvoli.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni!
Današnja obravnava Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je posledica neposrečene ukinitve oz. zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS ali povedano poenostavljeno, zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dopolnilno obvezno zdravstveno zavarovanje.
S predlogom zakona želi vlada Vzajemno zdravstveno zavarovalnico statusno preoblikovati iz družbe za vzajemno zavarovanje, ki je v slovenskem pravnem redu sicer unikum, v delniško družbo. Vlada v predlogu zakona navaja, da je cilj predloga zakona transparentna ureditev statusno pravnega preoblikovanja Vzajemne in predvideva vračilo vložka ustanovitelju ZZZS ter ob tem varuje premoženjski položaj ustanovitelja in upravičencev oz. zavarovancev Vzajemne. S predlogom zakona se tudi določa način in postopek preoblikovanja. V Slovenski demokratski stranki dvomimo v dobronamernost predlagatelja, predvsem v smislu transparentnosti preoblikovanja. Na tej točki pa se nam odpira tudi vprašanje, kaj je pravzaprav v ozadju predlagane ureditve. Dejstvo je namreč, da je že v trenutno veljavnem zakonu o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice določen postopek in način preoblikovanja, predlog zakona pa je lahko sporen z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, saj določa prisilno preoblikovanje iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo in ob tej jemlje pravico odločanja trenutni skupščini Vzajemne, ki je bila legitimno izvoljena s strani članov in članic oz. zavarovancev Vzajemne, ter s tem posledično seveda posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo.
Med drugim pa se nam postavljajo tudi sledeča vprašanja. Ali je ZZZS sploh upravičen do ustanovitvenega kapitala? Ali gre v primeru za nacionalizacijo zasebne lastnine Vzajemne? Ali je predlog zakona sploh izvedljiv, saj so postopki nejasni in z zelo kratkimi roki. Zavedati pa se je potrebno tudi tega, da Vzajemna zdravstvena zavarovalnica kljub prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dopolnilno obvezno zdravstveno zavarovanje na trgu ponuja tudi druga zavarovanja in v primeru, da bo jutri predlog zakona, da bo izglasovano, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo to seveda omajalo zaupanje zavarovancev in vlogo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice na zavarovalniškem trgu. Ključno v zavarovalništvo je namreč zaupanje strank oz. zavarovancev. Če bodo zavarovanci začeli prehajati k drugim zavarovalnicam, bo posledično ob predlaganem prisilnem preoblikovanju od Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ostalo zgolj še ime in bo predvidena delniška družba praktično obstajala samo še na papirju. Zanemariti pa ne smemo niti dejstva, da je bila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica primorana že zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dopolnilno obvezno zdravstveno zavarovanje odpuščati svoje zaposlene, in sicer gre za okoli 70 ljudi.
Z nadaljevanjem sprejemanja tega predloga zakona pa lahko sklepamo, da bo zaradi okrnjenega poslovanja potrebno odpustiti še več zaposlenih oziroma bodo le ti zaradi negotovosti kar sami poiskali drugo zaposlitev, saj gre za specifičen kader, ki je ob trenutni brezposelnosti zaželen in zaposljiv tudi v konkurenčnih zavarovalnicah. Posledica navedenega je seveda velika verjetnost, da od Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ne bo ostalo prav veliko, in da bo njena vrednost ob predvidenem preoblikovanju v delniško družbo zelo majhna. Od družbe tako rekoč ne bo ostalo praktično ničesar.
Glede na vse navedeno bomo, ker je to prva obravnava, v Slovenski demokratski stranki seveda prisluhnili vsem argumentom predlagatelja zakona in se bomo glede glasovanja odločili po zaključeni razpravi. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Prvi je k razpravi prijavljen gospod Predrag Baković. Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice

55. TRAK: (JJ) – 13:30

(Nadaljevanje) in kolegi! Z začetkom novega leta bo dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje postalo del obveznega zavarovanja. Zavarovalnice ga več ne bodo imele v svoji ponudbi, tako da bo naša zdravljenja krilo obvezno zavarovanje, dodatna komercialna zavarovanja pa bodo na voljo za neke nadstandardne pakete in seveda tudi za neke druge storitve, ki ne sodijo v tisto košarico ali pa med pravice zdravstvenega zavarovanja. Zdaj predlagatelj navaja, da sta Zakon o zavarovalništvu in statut Vzajemne vezala status članstva v družbi, ki je Vzajemno, ki je za Vzajemno zavarovanje, na obstoj zavarovalne pogodbe in z uveljavitvijo zakona bi zavarovanci, ki so imeli sklenjeno le pogodbo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nekako prenehalo oziroma bi izgubili s tem vse pravice, ki so vezane na članstvo. Zato je v tem predlogu tudi določeno, da še vedno ostajajo naprej člani Vzajemne z vsemi pravicami, vključno s pravico do ustreznega deleža. Torej nekako, da se ureja začasno varstvo članov Vzajemne, ker brez te določbe bi, pravijo tako, namreč celotna ekonomska vrednost Vzajemne, h kateri so v največji meri prispevali k svojim vplačilom ravno člani, in če bi jim članstvo prenehalo, bi pripadlo manjšini zavarovancev, ki imajo sklenjene neke druge pogodbe za vzajemnost, s čimer bi prišlo do neutemeljenega razlikovanja oziroma prikrajšanja večine zavarovancev, katerih pogodbe seveda bodo prenehale na račun manjšine. Torej, predlagatelj zasleduje dva cilja, ki sta sprejemljiva tudi zame. Prvič, da dosedanji zavarovanci Vzajemne prejmejo pravičen del sredstev, ki bodo ostala po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, in da se zdravstveni zavarovalnici vrnejo sredstva, ki so jih vložili v Vzajemno kot ustanovitelji. Vse je lepo in prav, tisti, ki pa smo, imamo malo daljši, bom rekel staž, pa se še dobro spomnimo lastniških certifikatov, ki smo jih prejeli pred mnogimi leti. Sam kot, bom rekel, v javni upravi sem nekako takrat bil, ne bom rekel izigran, ampak večina nas nekako sugerira, da moramo tiste resnične certifikate vložiti v javne sklade, ker smo v javni upravi itn. In tukaj je prišlo do nekih bojazni in kasneje seveda tudi do tega, da tista vrednost, ki smo jo takrat dobili, se je znatno zmanjšala in na koncu smo dobili ven neke bagatele. Za razliko od tistih, ki so lahko vložili v neka druga podjetja.
Druga zgodba, malo časa imam za to, bom zelo pohitel. Druga zgodba, zopet smo dobili certifikat v nekem momentu, ko so nam, ko je sindikat na podlagi tožbe dosegel to, kar so nam zamikali, izplačila plač iz 1./15. iz, 15./1. smo dobili lastniški certifikat. Jaz sem ga takrat dobil v vrednosti 94000 tolarjev, po 12 letih sem dobil obvestilo, da moram ali še dokupiti nekaj delnic oziroma ali pa to odprodati. In verjemite mi, po 12 letih sem dobil ven 60000 tolarjev, tako da sva šla na kosilo lahko z družino in to je bilo tudi vse, kar smo dobili. Tukaj so tisti strahovi, ki nekako, na nek način jih vidimo. Seveda, zakon je zaenkrat napisan dokaj berljivo in tudi razumljivo, pa vendarle, obstajajo ti strahovi. Malo me pomirja tudi to, da da se lahko, da je možnost enega ali drugega, torej, da lahko član dobi v bodisi denar bodisi, bodisi delnice, če je seveda vrednost nižja od 70. €. Zato, tukaj je treba opozoriti tudi na, opozorila sindikatov glede 360 delovnih mest in napovedujem, da bomo Socialni demokrati, sam in tudi Poslanska skupina v prvem branju podprli zakon. Seveda pa bomo spremljali v nadaljnjem kako bo ta postopek šel in ali se bodo strahovi razblinili in kakšne bodo tiste varovalke, ki se bodo postavile in takrat se bomo tudi dokončno odločili kako bomo s tem zakonom ravnali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji dobi besedo dr. Anže Logar. Izvoli.

DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala predsedujoči. Zdaj ta zakon je dokaz, da je bila tista rokohitrska odločitev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sprejeta ne po tehtnem premisleku ampak kot nekaj, da zakrije nedelo

56. TRAK: (TB) – 13.35

(nadaljevanje) na zdravstvenem področju, oz. zaostanek pri zdravstveni reformi.
Zdaj, danes beremo, ne vem, argumente ali pa nasprotovanje strokovnjakov, zaposlenih, sindikatov, o načinu, kako se Vlada Republike Slovenije loteva preoblikovanja tega, tudi z navedbo zelo verjetnega argumenta, da je prisilno vladno oblastno poseganje v poslovno iniciativo lahko neustavno. Še eden od zakonov, ki jih predlagate, se sooča s tovrstnim očitkom.
Jaz imam v primeru tega zakonodajnega predloga nekaj vprašanj. Zdaj recimo, eden od strokovnjakov za zavarovalniško pravo pri nas, dr. Ivanko, je rekel, da v Evropi poznamo 800 vzajemnih družb in da bo Slovenija z ukinitvijo edine vzajemne zavarovalnice naredila korak nazaj. Zdaj, v vladnem gradivu pa berem, da v točki pet, glede na unikatno obliko in na način ustanovitve Vzajemne predlagatelj ne more primerjalnega pogleda ponuditi. Zdaj mi pa povejte, je 800 primerov, ali je edini primer, ki ga imamo v Sloveniji, v primeru Vzajemne? Namreč, gre za vprašanje verodostojnosti predlagatelja in za vprašanje, ki odloča ali pa vpliva tudi na ostala vprašanja. Zdaj, če gledamo predlog tega zakona, v bistvu Vlada, kajne, razlog, da ta zakon je tu pred nami, je, ker je Vlada neko dopolnilno zdravstveno zavarovanje naredila za obvezno. Skratka, davkoplačevalcem je v bistvu neko opcijo postavila kot obvezen kriterij. Prva negativna stran te odločitve, ne da bomo davkoplačevalci plačevali manj, ampak bomo vsi plačevali toliko, kot so večina nas do zdaj.
Zdaj bomo naprej ta zakon, ko se soočamo s tem, kako podjetje, ki je v bistvu postalo obsoletno, ukiniti na način, da ne bo izgledalo, da smo bili davkoplačevalci ali pa tisti, ki smo skupaj vzajemno gradili premoženje in kapital te družbe opetnajsteni. Zdaj, en od razlogov zakaj je ta zakon dober, Vlada prav tako navaja, da bi predlog zakona lahko pomenil dodatno spodbudo za oživitev slovenskega trga kapitala. Jaz tu sprašujem predlagatelja zakona, ministra za finance, ali vi to res verjamete in ali ste napisali zakon tako, da to drži?
Pa pojdimo, potem. Spomnimo se leta 2017, ko smo ukinjali registrske račune, na katerih je bilo kar nekaj 10 milijonov evrov premoženja, to so bili registrski računi iz časa te denacionalizacije, oz. iz časa, ko smo nazaj podjetja vzpostavljali in smo dobili državljanke in državljani certifikate. 230 tisoč takih registrskih računov je bilo in popravite me, ampak večina teh je pustila te račune propasti, torej ni odprla transakcijske oz. trgovalnega računa ravno zaradi stroškov, ki pri tem nastajajo. Zdaj mi pa Ministrstvo za finance trdi, da na podlagi premoženja, ki bo razdeljeno med tiste, tistih 800 tisoč, bomo pa ohranili ali pa celo odprli trgovalni račun.
Nekaj let sem tukaj že v Državnem zboru in vem, da takrat, kadar predlagatelj zakona tisti člen najdlje obrazlaga, je verjetno v tistem členu, kajne, glavna zagonetka in tu najbolj razlagate ravno ta, mislim, da 9. člen, ko na dolgo in široko obrazlagate, kakšna je cena vodenja trgovalnega računa in zakaj ste določili plafon 70 evrov. Skratka, če boste imeli to premoženje v Vzajemni nad 70 evrov, boste morali vzeti delnice oz. delež v te d.d.-ju, če je pa pod 70, boste pa izplačani neposredno. Pa enako vas tu sprašujem, po vaši oceni, glede na to, da ste pisec tega zakona, koliko od teh

57. TRAK: (SC) – 13.40

(nadaljevanje) 800 tisoč pa bo nad 70 evrov in koliko bo pod 70 evrov? Pa bom razložil, zakaj. Zdaj, kapital te Vzajemne je tam 50, 70, tja do 100 milijonov evrov, odvisno, kako bo pač to vrednotenje potekalo, 80, 800 tisoč plačnikov v Vzajemno? Če je to en zelo enostavno matematični račun pride 87 evrov na posameznika. Skratka, praktično vsi boste nad plafonom 70 evrov, praktično vsi boste postali lastniki v nekem manjšem, majhnem, nepomembnem, zanemarljivem delu te družbe, katere se pa 93 % posla odreže. Zdaj si pa predstavljajte! Ponosni lastnik ene delnice, recimo Vzajemne d. d. postanete, ki je na dan, ko vam razdelijo, vredna 87 evrov, potem gre pa ta družba na borzo, 93 % ste oblastno porezali, koliko bo cena delnice potem, ko se bo prosti trg oblikoval? Ja, glejte dobrih 90 % bo tako izpuhtelo in bo vaš delež vreden koliko? 8 evrov. Ne boste mogli tistih 70 evrov dobiti, dobili boste prazen papir in plačali boste kaj? Najmanj tako kot ste tukaj lepo v razpredelnici dali 35 oz. 33,5 evrov za vodenje trgovalnega računa. Pa mi povejte, kje je tu kalkulacija? Ali je kalkulacija ravno to, da potem te poceni delnice pa nekdo, ki se spozna na posel, pa morda že danes ve in tudi pozna ta zakon, lepo na hitro pokupi in postane kar precejšen lastnik te sicer zelo zmanjšane družbe, ampak mogoče pa vendarle največji tisti poraženec pa je davkoplačevalka, oz. davkoplačevalec. Prvič zato, ker je zdaj tako ali tako obvezno za vse, in drugič zato, ker ni več deležnik v vzajemni družbi, ampak ker je v bistvu na koncu koncev iztisnjen lastnik. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednja dobi besedo ga. Andreja Živic. Izvolite. Se odjavljate? Potem pa gospa Monika Pekošak.

MONIKA PEKOŠAK (PS Svoboda): Hvala za besedo. Današnji zakon je, kot smo slišali, posledica našega sprejetega zakona v juliju in sicer Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Bom pa poskušala razložiti malce tole Vzajemno, ker ugotavljam, da veliko ljudi ne razume kaj počnemo in zakaj selimo to dopolnilno zdravstveno zavarovanje na proračun.
Meni se zdi to pomembno, da razložim, tudi mogoče, če smo že to velikokrat slišali. Ponovno poudarjam, da je trenutno še obstoječi način dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot ga imamo v Sloveniji, ki nam nalaga, da je potrebno za celovito zdravstveno oskrbo plačevati še v nek edinstven sistem, v bistvu neka anomalija in to smo zdaj odpravili. Vzajemna je bila ustanovljena z namenom, da izvaja to dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in to še danes predstavlja več kot 90 % njenega prometa. Časi pa so se spremenili in prav je tako in moramo iti s časom naprej in vse stvari se spreminjajo in tudi končajo, kot je nastopilo tudi dejstvo, da dopolnilno zavarovanje, kot ga urejajo zavarovalnice, ni več rešitev, ki bi bila smotrna. In seveda je zdaj naslednji korak, ki ga moramo narediti, tudi to preoblikovanje Vzajemne. Pomembno je, da je način preoblikovanja pravičen in pravno pravilno oblikovan in potrebno je urediti premoženjska razmerja med Vzajemno, ustanoviteljem in člani in to se bo od zdaj uredilo v treh korakih: ustanovitelju Vzajemne, to je ZZZS, se bo vrnil ta ustanovitveni vložek, ali v denarju ali v delnicah, uredilo se bo tudi razmerja za 700 tisoč zavarovancev in seveda je potrebno ohraniti preostali del Vzajemne, da lahko še naprej posluje tako kot druge zavarovalnice, se

58. TRAK: (VP) 13.45

(nadaljevanje) pravi s produkti za prostovoljno zavarovanje. Zakaj tak način preoblikovanja? Zato, ker je članov skupščine veliko in je postavljen visok kvorum, se pravi, da za preoblikovanje po Zakonu o preoblikovanju bi moralo biti navzočih 75 % imetnikov glasovalne pravice in se preoblikovanje ne bi moglo izvesti v času, ki je predpisan, to je do konca leta 2024. In pa tudi drug razlog se mi zdi pomemben. Če je bila Vzajemna kot neka posebna oblika zavarovanja ustanovljena s strani zakona, se lahko tudi z zakonom preoblikuje, in prav je tako. Kaj bo s člani? Vzajemna bo poslala obvestilo vsem upravičencem o deležih, ti pa bodo imeli možnost, da namesto delnic prejmejo tudi izplačilo, če nominalni delež ne bo presegel 70 evrov. To je meja, kjer se je preučilo stroške, ki bi jih oseba imela s stroški delnic. Tukaj poslušamo tudi o dodatnih produktih, ki jih je Vzajemna razvila poleg dopolnilnega zavarovanja, zaradi katerega je bila pravzaprav ustanovljena, ampak veste, razvoj drugih zavarovalnih produktov je bil financiran iz dobičkov, ki jih je vzajemna ustvarila pri ustvarjanju poslov tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za kar je bila namenjena. Tu gre za bazo podatkov, ki jo je Vzajemna imela iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Ni posebej težko tržiti dodatnih produktov, kjer brez težav prideš do t. i. kupcev, prav tako ljudje Vzajemno povezujejo z državo in dodatnim produktom zavarovanja, zato še bolj zaupajo, tako da je zgodba še toliko lažja. In Vzajemna je seveda z lahkoto oblikovala rezervacije za razvoj, za vpeljavo novih produktov, saj je imela denar iz naših dopolnilnih zavarovanj. Vzajemna ima zaposlene, nepremičnine, mrežo poslovalnic, vso znanje, vse programe, skratka vse, kar je potrebno za zagon novega produkta. Od kod ima to? Iz našega dodatnega zavarovanja. Ne razumem te dileme tukaj, res ne, vsaj z vidika države. Vsi nenehno poudarjamo tu v Državnem zboru, da mora država delovati kot skrben gospodar, in prav je, da gre to zavarovanje na državno raven, se pravi v proračun, ko pa to država udejanji pa spet ni v redu. Res je, da bomo morali tudi v bodoče plačevati ta znesek ne s položnico, ampak preko plače, pokojnine itn. in to poskušajo tukaj nekateri s posmehom ponavljati. Zakaj pa je dobro, da gre zavarovanje po novem v proračun? Razlika je, da če gre v proračun, je to naš skupen denar ne pa denar Vzajemne. V proračunu se bo denar lažje nadziral kot v Vzajemni, ki je seveda kot posebna oblika morala imeti poslovanje brez posebnih dobičkov. Mi pa vsi vemo, kako se posluje, če imaš predpisano, da ne smeš poslovati brez posebnih dobičkov. Naslednje dejstvo, ki ga ne smemo spregledati, je, da bo manj stroškov z režijo, ki so nastajali do sedaj. Vse to zbiranje, teh 35 evrov na mesec, ki so jih sedaj pobirali s položnico, bo postalo avtomatizem in s tem bo manj stroškov, ker ne bo potrebno pošiljati več položnic, ne bo stroškov vseh teh ljudi, ki so to knjižili itn., se pravi, tega stroška režije, ki so ga imeli Vzajemni, ne bo. Ali je to bolj gospodarno ravnanje? Je, bolj kot zastarelo pobiranje denarja s položnicami. Se pa pridružujem pomislekom glede sporočanja tistih, ki bodo imeli delež manjši od 70 evrov, da bi se uvedel ta obratni mehanizem, da naj v roku sporočijo, če želijo izplačilo, sicer dobijo delnice. S tem bi se izognili temu, da ne bi kdo zamudil roka ali pa da ne bi bilo preveč komplicirano. In lepo prosim, na koncu ne pozabimo, da je ta ista Vzajemna želela že podražiti ta svoj produkt, ki ji je bil od države dan, na 45 evrov in smo spet tukaj, kjer smo bili julija. Kaj storiti? Ena je možnost, ena je bila možnost ne narediti ničesar in dovoliti, da zavarovalnice dvigajo cene, ali pa enkrat prerezati ta gordijski vozel napajanja in urediti to področje, in sem spada tudi preoblikovanje Vzajemne, o čemer govorimo danes in verjamem, da to marsikomu ne ustreza. In grdo je govoriti o tem, da je bil zakon rokohitrski, glede na to, da se je poskušalo to več desetletij. In da gre tukaj za prikrivanje nedelovanja na zdravstveni reformi? Saj to je, gospodje in gospe, tudi del zdravstvene reforme po moje, nujen del reforme, ker je delovanje Vzajemne zastarelo in tudi predrago.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Naslednji dobi besedo gospod Rado Gladek.

RADO GLADEK (PS SDS): Hvala

59. TRAK (VI) 13.50

(nadaljevanje) lepa za besedo. Mene pri vsej tej debati zanima predvsem namen. Naj na začetku povem, da nisem oziroma že ves čas razmišljam ali sem sploh kdaj bil, pa mislim, da ne zavarovanec Vzajemne, tako da nimam prav nobenega interesa. Dopolnilno zavarovanje sem imel ves čas, večino časa pri komercialni zavarovalnici, tako da gledam, bi rekel, čisto iz nekega praktičnega vidika, kakšen je pravzaprav namen.
Zdaj govorimo o preoblikovanju Vzajemne, po drugi strani uporabljamo izraz, da smo ukinili dopolnilno zavarovanje. Tudi dopolnilno zavarovanje smo preoblikovali, nismo ga ukinili, ampak smo ga preoblikovali v obveznega. In zdaj je ta naslednji korak po vaše nek logični korak kako to zavarovalnico na novo organizirati.
Zdaj pa Vzajemna, že sama, sama beseda, lahko jo tudi imenujemo solidarna, se pravi, vseh teh 700 tisoč zavarovancev, ki so se vključili v Vzajemno, se niso vključili zaradi finančnih interesov, ampak zaradi storitve oziroma ker so verjeli, očitno, ker jih je 700 tisoč, dve tretjini zavarovancev so vsa ta leta delali dobro, tako da njihov interes prav zagotovo ni bil lastniški. In zdaj, Vzajemna ima skupščino, ima strukturo in zdaj ne pustimo tej strukturi, lastniški, v kateri so tudi ti zavarovanci, da se oni odločijo kako bodo poslovali naprej, ampak je država tista, ki bo tej gospodarski družbi. Naj spomnim, da je v Sloveniji svobodna gospodarska pobuda in se vsak gospodarski subjekt sam odloča o obliki delovanja, bo zdaj država določila, kako bo ta do zdaj vzajemna ali pa če rečemo, solidarna gospodarska oziroma zavarovalna družba poslovala v bodoče? Tukaj imam jaz prvi velik problem oziroma resen pomislek. Kot je bilo že rečeno večkrat oziroma tudi nekateri koalicijski poslanci imajo pomisleke, se pravi, sedaj bomo nekatere, po izračunu kolega Logarja, večino lastnikov Vzajemne prisilili, da naj gredo na oziroma odprejo trgovalni račun, ker bodo pač imeli to delnico, za katero bodo pač morali skrbeti, ki bo kmalu vredna skoraj nič. In zdaj, v redu, eni ste se izogibali odgovornosti do zaposlenih. Okej, kot je bilo že v našem stališču rečeno, tisti ki je dober, bodo ostale zavarovalnice v nizkem štartu čakale oziroma jih najbrž že »headhunterji« že lovijo, da jih bodo potegnili k sebi, ker očitno tukaj, če bo ta zakon sprejet, ne bodo imeli več prihodnosti. Ampak kaj je, po moje, bistvo? Kaj bo na koncu vrednost Vzajemne? Podatki. Vsi vemo, da danes so v svetu, kaj je najbolj pomembno od družabnih omrežij in tako naprej - podatki. Se pravi, Vzajemna ima podatke o 700 tisoč zavarovancih, kakšne storitve so za njih plačevali in tako naprej. Vzajemno boste spravili na kolena. Nekdo jo bo, ker večina zavarovancev ne bo imela interesa, da se ukvarja s to delnico, če nimajo že prej trgovalnega računa. In nekdo bo to zadevo kupil. In s tem dobil podatke o vseh zavarovancih, ki jih je Vzajemna imela. In to je največja vrednost, ki bo, žal, čeprav ima vodstvo po mojih informacijah željo, da v neki obliki poslovanje nadaljuje, ampak se bojim, da s sprejetjem tega zakona bo to skoraj nemogoče, na koncu bodo dejansko podatki tisti, ki bodo največja vrednost Vzajemne. Ne nepremičnine, ne pisarne, stavbe in tako naprej, itn. niti ne vem koliko je tega, tudi kakšna najbrž kje, ampak podatki. In meni se poraja samo eno vprašanje dejansko ta kombinacija najprej ukinitev

60. TRAK: (NB) – 13.55

(Nadaljevanje) oz. preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, takoj naslednji skok na Vzajemno. Jaz močno dvomim o dobronamernosti Vlade, da je te ukrepe, oz. te zakone, enega že, eden je pred nami, sprejela v dobro razvoja in kvalitetne zdravstvene storitve v bodoče. Zdaj očitno boste zakon v prvem branju tudi z nekaterimi pomisleki podprli, koalicijski poslanci, se bo pa tekom, se bo pa tekom nadaljnje obravnave marsikaj izkristaliziralo. Jaz upam, bodo zavarovanci oziroma te, ki jih sedaj silite, da bodo delničarji, razumeli vaš osnovni namen, ki je po mojem mnenju uničenje zavarovalnice Vzajemna. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Vsi prijavljeni ste dobili besedo, zato prehajamo v sklepni del splošne razprave v katerem dobi besedo še predstavnica Vlade. Izvolite, imate besedo, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.

NIKOLINA PRAH (državna sekretarka MF): Hvala lepa. Pravzaprav bom začela od konca, oz. kakor je zdajle na koncu tudi potekala razprava.
Predpostavke za pripravo tega zakona so bile izključno vezane na dejstvo, da je bilo, tako kot je bilo večkrat danes izpostavljeno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno. S 1. 1. se bo to zgodilo, 20. julija je zakon začel veljati. Zakaj je Vzajemna v tem primeru posebna? Ker je več kot 90 % njenih prihodkov vezanih ravno na vplačila s strani zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če v preoblikovanje družbe ne gremo, torej, če pustimo Vzajemno takšno kot je, pomeni da po tem ko bodo tudi, zdaj smo še sicer za eno leto zamejili oziroma zamrznili pravice članov, bodo ostali noter vsi zavarovanci dosedanjih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj brez kakršnihkoli nadomestil, torej bodo v strukturi družbe za vzajemno zavarovanje, pri čemer z njo ne bodo imeli sklenjene zavarovalne pogodbe, kar je sicer predpogoj za obstoj takih razmerij oziroma za obstoj družbe za vzajemno zavarovanje in po oceni Vlade je bilo to takšno stanje nevzdržno in je potrebno bilo nasloviti tri, vse tri različne, morebiti tudi nasprotujoče interese, ki so s tem nastali. Imamo 3 skupine, torej, eno so zavarovanci, pa tukaj ne govorim zgolj o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ampak o vseh zavarovancih, potem ustanovitelj, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje in v tretji fazi tudi družba Vzajemna, seveda, kot pravna oseba. V tem delu smo poskušali dejansko nasloviti, torej nasprotujoče interese, ki jih imajo med sabo ti trije deležniki. To si nismo izmišljevali kar tako. Mi, ko smo pripravljali ta zakon, smo se posvetovali tako s pravnimi strokovnjaki kot z regulatorjem na tem trgu, torej Agencijo za zavarovalni nadzor, da smo prišli do teh rešitev. Naj povem, da smo tudi črpali večino obstoječih rešitev v obstoječem zakonu o statusnem preoblikovanju ozemlje, ki je bil danes tudi nekako omenjen in smo sledili pravzaprav v celoti in načinu izračuna deleža in to komu sploh pripada ta delež kot je pripravljen že v tem zakonu. Tukaj se naj navežem še na ustanovitelja, ker je bilo danes tudi izpostavljeno vprašanje, ali je ustanovitelj dejansko upravičen do tega. Že ta zakon, ki danes velja, to prepoznava ZZZS, ta zakon pa je bil pisan ravno na podlagi ustavne odločbe iz leta 2006, ki je smiselno tudi zahtevala, da se v primerih preoblikovanj Vzajemne pripozna status oziroma delež tudi samemu ustanovitelju, torej ZZZS. Tako da, tukaj so bili zdaj nameni dobri. Nameni so bili, vse tri skupine, ki jih ta posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemni naslavlja, v čim večji meri odpraviti morebitne neustavnosti ali pa kršitve kakršnihkoli pravic.
V drugi fazi.. A ha, to ste omenili, zakaj se ne prepusti skupščini odločitev o preoblikovanju. Uvodoma sem omenila, problem je, ker se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. 1. 20024, kar pomeni, da članske pravice prenehajo oz. za eno leto, so še sicer podaljšane. Se opravičujem, tukaj sem začela govoriti pravzaprav o uvrstitvi na organiziran trg, kar

61. TRAK: (TB) – 14.00

(nadaljevanje) je bilo tudi izpostavljeno kot problem v transparentnosti, oz. v tem, da se s tem oškoduje na kakršen koli način morebitne zavarovance Vzajemne oz., zavarovance Vzajemne oz. člane.
Odločili smo se za takšno obliko preoblikovanja, ker se le v primeru preoblikovanja v delniško družbo ugotavljajo deleži, ki pripadajo posamezniku, da se jim lahko morebiti ali izplača, tukaj smo postavili mejo 70 evrov, še pojasnim, zakaj oz. da se pridobi določene delnice. Zakaj uvrstitev na organiziran trg? Ker gre za najbolj transparentno obliko prenosa delnic. Torej trg in ne samo, da je reguliran s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, obstajajo zelo stroga pravila, kako se trguje, kako je potrebno informacije pri tem varovati, to je en segment. Druga stvar, če si kdo začne kopičiti deleže pri, na primer v tem primeru v Vzajemni, je že pri 10 % meja, ko je potrebno o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, torej regulator zavarovalniškega trga, ki mora k temu izdati ustrezno soglasje. Če nekdo pride na tretjino, stopi v veljavo Zakon o prevzemih, ki je potrebno vse pridobivanje razkriti in pridobiti te delnice nad tem deležem v zelo, na zelo transparenten in pregleden način s predstavitvijo, kdo je ta oseba in kakšni so njeni nameni.
V zakonu je tudi varovalka, da v trenutku, ko se, torej, ko se začne preoblikovanje Vzajemne oz. do trenutka, ko se delnice uvrstijo na organiziran trg, se s temi upravičenji na nikakršen koli način ne sme trgovati. Gre za seveda prepoved zlorabe kakršnihkoli informacij, oz. pravic, ki jih imajo te osebe, da jih ne bi kdo, bom po domače povedala, prinesel okrog. Kakršnikoli tovrstni posli, ki se sklenejo, so sami po sebi nični, tako, da smo dali različne varovalke, da se delničarje, torej nove delničarje Vzajemne zavaruje.
Omenili ste tudi, da je cilj v gradivu bil, da se oživi kapitalski trg. To je bilo dano v kontekstu, da pridobi slovenski organiziran trg kapitala, oz. organiziran trg, dodatno borzno družbo. Torej, da bo nova kotacija kot taka, kar bi bilo tukaj dejstvo, ker to predvideva tudi zakon in še enkrat ponavljam, to smo dali zgolj za to, da bodo imeli možnost tisti, ki ne bodo želeli imeti delnice, izstopiti in to prodati na transparenten, pregleden način. Zakaj 70 evrov? 70 evrov smo šli pogledat v javno objavljene podatke, kako naše borzne hiše, oz. banke, ki to storitev ponujajo, kakšne so cene teh storitev. Prišli smo, da je eden izmed ponudnikov na najvišji možni ravni, ponuja to storitev po 70 evrov to pomeni, da odprtje trgovalnega računa, imetništvo delnic in prodaja je ta znesek. Najnižji znesek je bil, mislim, da okrog 20 do 30 evrov. Obenem verjamem, da če bo, ne vem, 100 ali 200 tisoč oseb poskušalo odpreti trgovalni račun, da bodo te, višina teh stroškov storitev lahko bistveno padla. To je pa že stvar konkurence na trgu.
To je glede 70 evrov. Ja, zakaj je pa temu namenjeno bilo največ strani v obrazložitvi? Ker so bile tabele in je bilo noter zapisano, koliko posamezna storitev je vredna in to je bilo izključno temu namenjeno in prav nobenim drugim namenom.
Vprašanje je bilo tudi, koliko oseb do, če bi prišlo do izplačil do 70 evrov, na koliko oseb se to nanaša. Zdaj, po podatkih, s katerimi mi razpolagamo, je to približno tretjina zavarovancev, se bo pa to v nadaljevanju postopka, ko bo tudi Agencija za zavarovalni nadzor lahko javno objavila tovrstne podatke, se bo lahko še podrobneje izkristaliziralo.
Zaposleni Vzajemne. Ja, ravno to problematiko zaposlenih smo naslavljali skozi to, da varujemo, da Vzajemna ostane še naprej, še naprej družba, delujoča družba, ki bo lahko opravljala storitev, torej zavarovalniške storitve prostovoljnih zavarovanj, v tej družbi, ki je že danes, opravlja delno tudi prostovoljna zavarovanja, ampak res v majhnem delu, nismo želeli poseči v njeno gospodarsko pobudo in smo zato tudi njene interese na ta način naslovili. Sama, kot sem pa omenila ukinitev DZZ je pa pomenila po naravi, da je prihodkov manj, več kot 90 % in uprava je seveda že z 20. julijem bi morala pristopiti k reševanju problematike zaposlenih. To pa ni vezano na ta predlog zakona, tako, da na ta način, v tem delu sam predlog preoblikovanja v d. d., ne vpliva na zaposlene, to je zadeva, ki je vezana na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Aha, potem je še to.

62. TRAK: (VP) 14.05

(nadaljevanje) Omenjeno je tudi bilo, da EU pozna 800 vzajemnih družb in mi naredimo korak nazaj. Zdaj, potrebno je, mislim, da je bilo to danes izpostavljeno, Vzajemna je bila ustanovljena z zakonom, in sicer v javnem interesu in v tem primeru je tudi posebna. Njeni prihodki so bili vezani na to, da je država zagotavljala oziroma preko ustreznih zakonskih podlag, da je prejemala tudi ustrezne prihodke in zato je tudi družba Vzajemna zavarovanje. Nobenemu subjektu na trgu ni prepovedano tovrstnih novih družb ustanavljati, ta institut obstaja v Zakonu o zavarovalništvu že leta, ampak nobena pravna oseba se za to obliko zaenkrat v Sloveniji ni odločila, kar pa ne pomeni, da se nikoli ne bo oziroma da se ni primerno, potrebno. Ampak v primeru konkretno Vzajemne glede na to, da je bila z zakonom tudi ustanovljena, zdaj ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in 90 % njenih prihodkov je tudi z zakonom na ta način poseženo.
Zdaj pa še zadnja stvar, na katero mislim, da nisem odgovorila, in to je, zakaj ne prepustimo skupščini delničarjev, da sami odločajo o tem, da bi izstopili ali ne. Glede na to, kot sem prej uvodoma omenila, da članstvo bo poteklo s tem, ko ne bodo imeli več sklenjene pogodbe z Vzajemno, tudi njihove upravičenja v kakršnikoli smeri se ugasnejo tako ali drugače, kar pomeni, da je potrebno nekoliko pohiteti. Predlog oziroma obstoječi zakon pa določa, da v primeru, če se želi Vzajemna preoblikovati v delniško družbo, mora sklicati skupščino, na kateri mora biti prisotnih 75 % članov, torej 75 % od, ne vem, 800 tisoč zavarovancev in potem od teh 75 % mora 90 % jih glasovati za tako preoblikovanje. Tukaj smo se seveda takoj vprašali, kaj če se to ne zgodi, ker če se pa to ne zgodi, potem pa pridemo zopet v to nevzdržno situacijo, da ostanejo v Vzajemni člani brez kakršnihkoli upravičenj, samo v strukturi so ostali noter. Danes ste pa vsi že večkrat poudarili, da je večino prihodkov vzajemne ustvarili oziroma so s prihodki ravno iz naslova DZZ, torej dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mogoče samo še številka, od leta 2004 je bilo vplačanih vseh premij za 3,7 milijarde evrov, od tega 3,5 milijarde evrov na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in skoraj 124 milijonov evrov na račun prostovoljnih oziroma drugih oblik prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Tako da, kot je bilo tudi poudarjeno večkrat, da iz naslova ravno teh prihodkov je Vzajemna lahko sploh ustvarjala druge oblike zavarovanj oziroma druge prihodke in zato tudi Vlada pri tem vztraja, da se deli celoten kapital Vzajemne in ne zgolj en del, za katerega je mogoče računovodsko ocenjeno, da pripada dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Vidim, da je še želja po razpravi. Če želi razpravljati tudi predstavnica Vlade, prosim, da se prav tako prijavi s pritiskom tipke za vklop mikrofona, v tem primeru dobi besedo kot zadnja. Odpiram možnost prijave. Kdor želi, naj se s pritiskom za mikrofon prijavi k razpravi. Imamo samo eno prijavo. gospod Anže Logar, imate besedo.

DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Ja, hvala predsedujoči.
Glejte, predstavnica Ministrstva za finance ni odgovorila na popolnoma nobeno vprašanje. Dejala je, da je s tem zakonom Vlada želela nasloviti vprašanje treh različnih nivojev, torej Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in upravičencev oziroma nas zavarovancev. Ampak če boste tekst prebrali, je v bistvu naslovila želje samo Zdravstvene zavarovalnice. Njim daje možnost, da dobi bodisi delež bodisi izplačano v denarju. Kar se tiče Vzajemne, gre ta zakon v nasprotju s tem, kar pravi vodstvo oziroma kar je sklenila skupščina. Kar se tiče nas, upravičencev, je pa tudi sama povedala, da nas bo, če sem vas prav razumel, dve tretjini je nad teh, to, tem plafonom 70 evrov, kar pomeni, da dve tretjini nas bo ostalo z ničvrednimi papirji. Skratka, razen Zdravstvene zavarovalnice vsi ostali bodo tisti, ki bodo potegnili ta kratko. In če se jih uvrsti na borzo na način kot ga predlagate

63. TRAK: (SC) – 14.10

(nadaljevanje) Pomeni, da se bo s tistimi 530 tisočimi, ki bodo dobili ničvreden papir, oz. papir ki je za 97 % odrezan njegova vrednost, se bo zgodilo tako kot se je zgodilo s tistimi reguliranimi računi, torej z računi iz certifikatov, ki smo jih imeli na KDD, tisti, ki še niso odprli trgovalnega računa, ga tudi ne bodo. To premoženje bo šlo v nič in avtomatično, avtomatično zaradi tega, ker bo teh delničarjev manj, se bo povečal delež tistih, ki bodo pa ostali. In še enkrat, to kar je povedala državna sekretarka me samo še prepričuje o tem, da nekateri že vedo, zakaj se je odločilo za tako preoblikovanje in kako bodo na relativno poceni lahek način prišli do A podatkov, B pa do tistih sedem odstotkov vrednosti, kakor Vzajemna posluje na drugem delu kot dodatnega tega zdravstvenega zavarovanja. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Glede na to, da smo zaključili tudi z dodatno prijavo, zaključujem splošno razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 12. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri. Lep dan še naprej!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. SEPTEMBRA 2023 OB 14.12.)