Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, ključni spremembi sta bili sprememba meril za opredelitev lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarništvu. A so na odboru DZ za zdravstvo pomembno predrugačili predlog novele, večino členov so črtali in nekoliko spremenili določbo glede vertikalnega povezovanja. Po predlogu lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi veledrogerista, a se lahko dobički porabijo za poslovanje, opremo, naložbe in kadre.
Potrjena novela zakona o organiziranosti in delu v policiji
Po noveli bo NPU notranjeorganizacijska enota Uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa bosta podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije. Kot je dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs v torek, je v noveli jasno zapisano, da je NPU popolnoma avtonomen pri odkrivanju in preiskavi kaznivih dejanj. Je pa odpravljena »samopostrežba« glede izbire, katere primere bo NPU preiskoval. Z novelo se tako določa način in postopke priprave kataloga tistih kaznivih dejanj, ki jih NPU mora preiskovati, pred tem pa ga morata potrdili direktor kriminalistične policije in generalni direktor policije.
Policisti po noveli v času delovnega razmerja ne smejo biti člani politične stranke in ne smejo opravljati funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika. Med novostmi je tudi to, da se v primeru vnovične zaposlitve nekdanjega policista v policiji daje možnost imenovanja v isto stopnjo naziva in uvrstitev v isti plačni razred, v katerega je sodil pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Z zakonom se ureja tudi omejitev stavke policistov ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
V delu opozicije so v obrazložitvi glasu nasprotovali predlaganim rešitvam v noveli, saj da bo lahko po spremembi zakona minister za notranje zadeve usmerjal policijske preiskave. Po njihovem mnenju bo novela povzročila dokončno politično podreditev NPU, da ta ne bo več avtonomen pri preiskovanju kaznivih dejanj, ter dokončen politični prevzem policije in čistko v njej.
Predlog zakona o debirokratizaciji v nadaljnjo obravnavo
DZ je danes s 45 glasovi za in 40 proti sklenil, da je predlog zakona o debirokratizaciji primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakon naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena.
Cilj predloga je olajšati dostopnost do javnih storitev in ukiniti številna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kmetom, kulturnim delavcem, uradnikom in občinam pri poslovanju z državo, je dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec.
Koalicija se je strinjala, da so potrebne administrativne razbremenitvi, debirokratizacija bo izboljšala poslovno okolje, kar bo vodilo k večji konkurenčnosti gospodarstva in posledično izboljšalo življenjski standard.
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so bili zadovoljni, da v predlogu ni več socialne kapice, ter menili, da je v predlogu bolj malo rešitev, ki bi prinesle debirokratizacijo. Kritični so bili, da bi se za ustanovitev uradnega registra namenilo 780.000 evrov, glede na to, da so zakoni že objavljeni v uradnem listu in tudi v Pravno-informacijskem sistemu RS. Kritični so bili do tega, se z enim zakonom spreminja vrsto drugih zakonov, in to brez predhodne javne razprave.
Predlog v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, v drugem delu pa je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.
V zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva se bodo po predlogu dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki.
V zakonu o splošnem upravnem postopku se bi ukinil žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, mogoče bi bilo pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS-sporočila, državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe, bi lahko namesto ministrov podpisovali odločbe.
V zakonu o javnih uslužbencih bi omogočili vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom.
V zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov.
V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije naj bi olajšali sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da bi se izjava ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobila le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa tudi v postopku sklepanja vsake pogodbe.
V zakonu o davčnem postopku in zakonu o agrarnih skupnostih bi omogočili, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne vsi njeni člani.
V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bo naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam ter da bo naravovarstveni nadzor lahko opravljala tudi občinska uprava.
V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.
Sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bi posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev uskladila z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih.
V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.
S spremembo zakona o uradnem listu bi določili vzpostavitev Uradnega registra RS, v katerem bi bila objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov.
Vlada je predlog zakona pripravila že spomladi in bi moral biti na mizah poslancev v septembru, a je vlada nato vložila novo besedilo predloga. Iz predloga je med drugim umaknila socialno kapico - da se nad mejo 6000 evrov bruto plače prispevki za socialno varnost ne bi več obračunavali razveljavitev zakona o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ker bi bila po razlagi DZ potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev za celotni zakon.
Zelena luč zakonu o oskrbi z električno energijo
DZ je z 75 glasovi za in sedmimi proti potrdil predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Največ novosti vsebuje poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci, novost so tudi energetske skupnosti državljanov.
Predlog temelji na ureditvi oskrbe z električno energijo, kot je določena v energetskem zakonu, ki je z leti postal preobsežen in nepregleden. Zato je vlada pripravila nov zakon, v katerega prenaša evropske direktive. Rok za to je potekel konec leta 2019, zato je sprejem zakona nujen, tudi za zaustavitev postopka Evropske komisije proti Sloveniji, je v torek povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.
Med novostmi v zakonu je Košorok izpostavil pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.
Predlog so pozdravili domala v vseh poslanskih skupinah. DZ je danes izglasoval tudi dopolnilo opozicijskih strank, s katerim so si zlasti v LMŠ in NeP prizadevali za črtanje določila, ki je kratil pravice nekaterih končnih odjemalcev. Le v Levici so bili do predloga zadržani, saj ta po njihovem prinaša možnost za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv.