Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Urad za preprečevanje pranja denarja je v treh tednih bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov.

"Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli," je za N1 povedal prvi direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo.

Portal Necenzurirano je pred časom poročal, da naj bi bil pred lanskimi državnozborskimi volitvami sklenjen dogovor med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Janšo naj bi zanimali Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je prek skupine United tudi lastnik portala N1. Janša je na vprašanje portala N1 dogovor z Vučićem zanikal kot absurdna namigovanja.

Ob sklicevanju na ovadbe in druge dokumente portal N1 navaja, da je urad za preprečevanje pranja denarja med drugim pregledal bančne račune Šolaka, njegove ožje in širše družine, račune njegovih podjetij v Sloveniji in osebne račune vseh odgovornih oseb v teh podjetjih.

Pregledali so tudi račune generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, ki je bil takrat še njegov programski direktor. Za vpogled v njegov račun je zadostovalo, da je Čakarmiš leta 2006 za kratek čas postal tretjinski družbenik in direktor podjetja ASPN, ki ga omeni anonimna prijava, so zapisali pri N1.

To obsežno dokumentacijo je po poročanju Necenzurirano urad hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem izginil.

Žugelj je za portal N1 povedal, da je bila anonimka "dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo".

V preiskavi sodeloval tudi Furs

Urad za preprečevanje pranja denarja je v preiskavo pritegnil Finančno upravo RS, ki jo je takrat vodil Ivan Simič. Furs je z uradom za preprečevanje pranja denarja na policijo poslal kazensko ovadbo zoper več kot deset podjetij in fizičnih oseb v Sloveniji in na tujem. Kriminalisti NPU-ja so na podlagi ovadbe opravili informativne pogovore in več mesecev zbirali obvestila. Nato so pristojno državno tožilstvo obvestili, da sumov očitanih kaznivih dejanj v preiskavi niso mogli potrditi.

N1 poroča, da je Žugelj kot enega ključnih indicev pranja denarja preiskoval okoli 80-milijonski znesek gotovine, ki se je med letoma 2007 in 2021 stekel na Telemach. Šlo pa je le za gotovinsko plačevanje položnic, ki so jih na okencih Telemachovih poslovalnic plačevali naročniki, ker jih lahko tam poravnajo brez provizije, so zapisali.

Policija in tožilstvo zdaj po informacijah N1 vodita preiskavo v smeri tega, ali je Žugelj s sprožitvijo ene najobsežnejših preiskav v zgodovini urada za preprečevanje denarja kršil zakon, zlorabil položaj in pomembno državno institucijo.

Šolak upa, da bodo odgovorni ustrezno kaznovani

Odzvala sta se tudi skupina United in njen solastnik Dragan Šolak. "Neverjetno in zastrašujoče je, da so v letu 2022 v državi članici Evropske unije takšne primitivne zlorabe sploh možne," je po poročanju N1 zapisal Šolak. "Kot nekdo, ki ima rad Slovenijo in čigar najožji člani družine so Slovenci, iskreno verjamem, da bodo sistemi pravne države pokazali, da v Sloveniji obstaja vladavina prava in da bodo odgovorni tudi ustrezno kaznovani," je dodal.

Skupina United pa je pristojne institucije pozvala, naj preverijo, ali je res, da so bile "zoper nas uporabljene nezakonite metode, ki ne pritičejo demokratičnim ureditvam, in da ugotovijo, kdo vse je za to odgovoren". Pričakujejo tudi, da bodo pristojne institucije sporočile, "ali so bili podatki naših podjetij in naših zaposlenih zlorabljeni, kje se nahaja ta dokumentacija in ali so vsi podatki ustrezno zaščiteni". Skupina United prav tako pričakuje jasen odgovor, ali je v obsežni preiskavi prišlo tudi do politične zlorabe institucij, še poroča N1.