Peticija za odstop ministrice za izobraževanje, znanost
in šport dr. Simone Kustec

Simona Kustec, politologinja in političarka, je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije prevzela 13. marca 2020, dva dni pred razglasitvijo in uradnim začetkom epidemije Covid–19.

Epidemija je kruto posegla v življenja vseh, med drugim tudi šolarjem in njihovim staršem z izredno slabo pripravljeno selitvijo šolanja v digitalni prostor. Slepili bi se, če bi dejali, da se je situacija po skoraj letu dni, odkar so šolske klopi zamenjali ekrani, izboljšala.¹

MIZŠ se je takoj ob začetku epidemije spopadlo s prvo zahtevno oviro uverture šolanja na daljavo, ko kapacitete Arnesovih spletnih učilnic nikakor niso zmogle omogočati dela vsem šoloobveznim otrokom. Takrat so breme razjarjene javnosti in staršev povsem prepustili na ramena direktorju Arnesa.²

A situacija s sveže zapriseglo ministrico takrat ni imela neposredne povezave, z izjemo podcenjevanja situacije, v katero se spušča in slabe odzivnosti ob navigiranju izobraževanja na daljavo. Krivično bi bilo krivdo za začetne težave valiti zgolj na ministrico, saj je situacija predstavljala realno zrcalo dolgoletnega standarda šolstva v naši državi in odraz odgovornih voditeljev pred tem vse od osamosvojitve, stanje, na katero Pirati opozarjamo že več kot desetletje.³

A če Simoni Kustec ne gre očitati krivde, da je celoten šolski sistem ob izbruhu epidemije padel na kolena, pa ji gre vsekakor očitati to, da ga je na kolenih nemočno pustila klečati.

Ena največjih žrtev nesposobnosti MIZŠ so bili vsekakor maturantje

Po premostitvi prvih ovir je ministrica v življenja maturantov vnesla dodatne valove tesnobe, negotovosti, jeze in posledičnega upora, ki so ga kasneje označili kot glavni argument, zakaj se dijakov v diskurz o izvedbi in prilagoditvah mature ni vključilo. Pod taktirko Državnega izpitnega centra in njegovega direktorja Darka Zupanca, ki na stolčku glavnega odločevalca “zrelostnega preizkusa” šolarjev, kot maturo sam izredno rad poimenuje, dirigira že več kot dve desetletji, je Kustečeva odigrala poteze, ki so ministrstvo, gimnazije in srednje šole ter seveda dijake na koncu pripeljale v slepo ulico, saj se je z razglasitvijo načrtov, možnih prilagoditev oz. preusmeritev izvedbe mature zavlačevalo do zadnjega možnega trenutka.

Pustošenje in škoda, storjena šolanju in s tem družbi kot celoti, pa je zadela praktično vse aspekte šolstva. Spomnimo na deložacije študentov in dijakov iz študentskih domov⁴, ignoriranje pozivov varstveno delovnih centrov in zavodov za izobrazbo otrok s posebnimi potrebami k odprtju⁵ ali na naslavljanje ravnateljev vseh stopenj šolstva z neuporabnimi navodili. Prav tako se je na tiste, ki opreme oz. pogojev za šolanje na daljavo zaradi socialno ekonomskih razlogov niso imeli na voljo, v veliki meri pozabilo. Kot marsikje drugod so tudi takrat bili primorani vskočiti nevladnik in s pomočjo širše javnosti velikemu delu šolarjev brez opreme slednjo priskrbeti.⁶

Vlada je nato maja pohitela z odprtjem srednjih šol ter dijakom 4. letnikov simbolično omogočila poslednji teden predmaturitetnih priprav v okrčenih zasedbah, razsekljanih učnih urah in s tem predvsem potrdila dejstvo, na katero smo med potekom mature neprestano opozarjali, da matura tako MIZŠ kot RIC predstavlja zgolj eno izmed kravjih kupčij.⁷ S pred maturitetnimi pripravami so zgolj skušali utišati komentarje o neenakosti pripravljenosti na maturitetne izpite. Za nameček so šole morale same opraviti naročila zaščitnih mask, saj jim je Počivalškovo ministrstvo kljub več kot 41,7 milijonih evrov preplačil zaščitne opreme, ki so romali v žepe posrednikov⁸, dobavilo neustrezne maske, izdelane iz serviet.

Maturo 2020 se je nato izvedlo po prilagojenem programu, maturantje so dvodelni izpit prvič opravljali v enem dnevu, odsvetovano je bilo obiskovanje stranišč, vlada pa je medtem razglasila konec prvega vala epidemije in izvajala slavnostne prelete letal. Ministrstvo je kasneje večino šolarjev iz kletk virtualnega zapora izpustilo nazaj v šolske klopi in samo sebi nadelo medaljo za „uspešen“ zaključek šolskega leta,

Neuslišani pozivi javnosti in neenakost razmer šolanja na daljavo, številni šolarji še vedno brez opreme

Na ministrstvu so bili očitno občutno prezaposleni, saj so pozive po javni dostopnosti potrebnega učnega gradiva, katerega cene so v preteklih letih strmo narasle in predstavljajo vse večji finančni zalogaj slovenskim družinam, preslišali. Prav tako so pobude o dostopu do toplega obroka otrokom iz najbolj socialno ogroženih družin bile uslišane komaj mesece po začetku epidemije.

Čeprav je ministrica neprestano zagovarjala, da je osnovni pogoj za izobraževanje v času epidemije, ko je marsikateri izmed šolarjev soočen z nehumanimi pritiski, kar na marsikaterem, če ne vseh, pristojnem organu radi pozabijo, »oprema za vse«, smo razočarani nad podatkom, da je vsaj 3700 dijakov in osnovnošolcev še vedno brez ustrezne opreme, te pa nimajo tudi mnogi študenti.⁹

Vlada pa je pozive o katastrofalnem položaju študentov poskusila utišati s solidarnostnim dodatkom v višini 150 EUR, za katerega se je Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije, ki v zadnjih tednih pristojne poziva k ukrepanju za rešitev “izgubljene generacije” s postavljanjem božičnih smrek ravno sedaj, ko se tresejo denarnice zaposlenim v študentskih krogih¹⁰, zahvaljeval na socialnih omrežjih stranke SDS¹¹, čeprav je strankarsko opredeljevanje zapisano kot najbolj osnovno in strogo pravilo delovanja študentskih organizacij. Na stiske študentov se je hitro pozabilo, preslišali so se mnogoteri pozivi fakultet, šol in zaposlenih po nujno potrebnih spremembah.

V drugem valu se je situacija zgolj poslabšala, starši in družinsko življenje na preizkušnji

Kustečeva ob zaključku poletja, ko je bila javnost zaprepadena nad odločitvijo zaprtja meje s Hrvaško pred zadnjim počitniškim terminom, tik po izteku dopustov poslancev, ponovno ni razočarala z medijskim nastopanjem in ob tem ostala popolnoma zvesta standardu vodenja zadev pred poletjem. Do zadnjega se je trepetalo, na kak način bomo šolarje na prvi šolski dan spustili v šolske prostore, ministrica pa nas je dva tedna po začetku šolskega leta poskušala pomiriti, da pristojni organi že pripravljajo različne načrte o izvedbi in poteku šolskega leta.

Epidemiološka situacija v državi se je proti koncu septembra poslabšala, medtem pa se je vzgojna ministrica, ki je mlade na podelitvi priznanj odličnjakom pozvala k družbeno odgovornem delovanju in zaostrila ukrepe glede obvezne uporabe mask v šolskih prostorih za vse, udeležila gala dogodka dobrodelne prireditve brez zaščitne maske in sprožila val ogorčenih odzivov javnosti.¹² Za napako se je opravičila, samoplačniško opravila test okužbe na virus Covid–19, ki je tako kot njena splošna uspešnost pokazal negativno oceno, po prstih pa jo je okaral tudi premier. Milan Krek, ki ga k odstopu prek peticije skrekajmo.si pozivamo že vrsto mesecev, pa je luč krivde zvalil na organizatorja, h kateremu je poslal tudi pristojne inšpektorje, teden kasneje pa se je sam na bencinski postaji brez potrebne varnostne razdalje sprehodil brez zaščitne maske.

Poudariti je potrebno številne stiske staršev in postopno krhanje družinskega življenja, saj so starši tako primorani prevzeti vloge in obveznosti, ki so bile v času pred epidemijo zagotovljene v vzgojno izobraževalnem procesu.¹³ O izrednih stiskah poročajo predvsem starši otrok prvega razreda, ki sploh niso spoznali učnega procesa, otroci nižjih razredov ter tisti s prilagojenimi programi, ki ob šolanju na daljavo potrebujejo neprestano pomoč in navigacijo staršev. Poraja se tudi problematika različnih stopenj znanja, ki jih lahko starši svojim otrokom omogočajo.

Medtem pa se sprašujemo o resničnem odsevu standarda slovenskega šolstva ob dejstvu, da je ministrica tudi sama predavateljica in nosilka številnih predmetov na eni izmed ljubljanskih fakultet ter tako resnično izvira iz področja šolstva in je dober pokazatelj, zakaj v omenjenem nujno potrebujemo korenite spremembe.¹⁴

Kot eno izmed svojih zadnjih trofej je grešnemu zidu ministrica dodala situacijo glede vrnitve v šole otrok s posebnimi potrebami. Dejstvo, da je ustavno sodišče o primernosti zaprtja omenjenih zavodov moralo odločati na pobudo staršev dveh otrok, v imenu katerih je bila slednja vložena, zgolj še podkrepi nujnost sprememb na vrhu ministrstva.¹⁵

Nihče izmed predstavnikov stroke in politikov pa se ni ozrl na pomisleke o tem, da je največja škoda, ki jo otrokom ob zaprtju šol povzročajo, v upadu funkcionalnosti in gibalne učinkovitosti, saj zelo visokemu odstotku slednjih športna vzgoja v šolskem okolju predstavlja edino možnost razvoja koordinacijskih prvin.¹⁶

In nenazadnje je ministrica tudi sama mama, zaradi česar se nam njeno zapostavljenje pozivov staršev zdi še toliko bolj nerazumljivo. Javna podoba, ki jo na tak način projecira, je že več kot odvratna.

Razumno zaključimo ministričino tragedijo

Ob vseh omenjenih razlogih in nekaterih izmed dogodkov, ki smo jih v času trenutnega vodstva na ministrstvu odločili izpostaviti, v Piratski stranki Slovenije ugotavljamo, da je predpogoj za izboljšavo trenutnih razmer odstop ministrice za izobraževanje, znanost in šport.

Razumemo, da je dr. Simona Kustec trenutno v veliki stiski, o vzroku katere pogledujemo tudi proti njenim svetovalnim in nadzornim organom, zato ji iz spoštovanja želimo omogočiti dostojen odhod iz pozicije, za katero po mnenju Piratov in upamo, da tudi večine staršev in šolarjev, trenutno ni sposobna. Zato pozivamo vse tiste, ki ste v našem besedilu začutili občutek nemirnosti, prezrtosti, jeze ali ignorance, da oddate svoj podpis k pozivu za odstop ministrice, in tako povečate možnost za izvedbo dostojnega in enakopravnega izobraževanja vsem šolarjem v naši državi.

Pirati s pripravljenim pozivom ne pozivamo k takojšnjemu odprtju izobraževalnih ustanov, temveč pozivamo k takojšnji zamenjavi na čelu vodstva ministrstva, ki najbolj neposredno odloča o prihodnosti skoraj 300.000 šolajočih. MIZŠ potrebuje vodstvo, ki se bo na temeljih izkušenj in zmožnosti obvladovanja kapacitet v izrednih kriznih razmerah sposobno spoprijeti z izzivom rigidnosti šolskega sistema in vendarle zagotoviti primerno kakovost šolanja vsem.

Odstop pristojne ministrice bi bil na tem mestu ne zgolj pričakovan, temveč celo razumen izhod iz tragedije, ki jo je v preteklem letu pomagala zrežirati.

Viri

¹ prt.si/iznadaljavo ² prt.si/ucilnedostop ³ prt.si/benferr2010 ⁴ prt.si/delozstud ⁵ prt.si/diskrimopp ⁶ duh-casa.si/
⁷ prt.si/matura2020 ⁸ prt.si/oskodovanjepror  ⁹ prt.si/brezopreme ¹⁰ prt.si/netransparentnostSOU
¹¹ prt.si/peranSDS ¹² prt.si/kustecproslava ¹³ prt.si/mizsvrazmislek ¹⁴ prt.si/ignorancaMIZS
¹⁵ prt.si/ustsodopp ¹⁶ prt.si/gibsposmlad

Peticijo so pripravili:
Pirati