Finančni ministri na celonočni seji brez preboja
Maratonsko zasedanje o orjaškem svežnju za blažitev gospodarskih posledic koronakrize prekinjeno do jutri.
Odpri galerijo
Nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra v evropskih razpravah o finančni solidarnosti velja za jastreba s severa. Na fotografiji spremlja videokonferenco s kolegi iz EU. FOTO: Bart Maat/AFP
Bruselj – Nočno zasedanje finančnih ministrov se je končalo z neuspehom. Vodja skupine z evrom, portugalski finančni minister Mário Centeno, je okoli osme ure po 16-urnih pogajanjih prekinil zasedanje. Pojasnil je le, da so blizu dogovoru.
Nadaljevanje bo sledilo jutri. Nemški in francoski finančni minister Olaf Scholz in Bruno Le Maire sta po prekinitvi pozvala h kompromisu. Nesoglasja med Italijo in Nizozemsko so očitno ostala prevelika. Resna nesoglasja v zadnjih dneh so zadevala ne samo koronaobveznice, ampak tudi pogoje za posojila iz kriznega mehanizma ESM.
Kot je v tvitih pojasnil nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra, so pripravljeni nameniti posojila ESM, ki so sicer predvidena za države v resnih finančnih težavah, izjemoma za zdravstvene stroške in to brez pogojevanja. Če pa so namenjena so gospodarsko podporo, bi bila po njegovem mnenju morala biti povezana z gospodarskimi pogoji.
Posojila ESM, ki jih je v preteklih letih dobila, denimo, Grčija, so povezana z varčevalnimi zahtevami in pogojevana s strukturnimi reformami.
Finančni ministri EU so se na videokonferenčnem zasedanju sicer ukvarjali z vprašanjem, kako bi najbolje pripravili prepričljiv skupni odziv za blažitev hudih posledic krize, ki jih je povzročilo širjenje koronavirusa po Evropi.
Severni del območja z evrom, predvsem Nemčija in Nizozemska, je bil v zadnjih dneh tarča hudih očitkov, da je med zdravstveno krizo, ki je zahtevala na tisoče življenj, sebičen.
Narava razprav v marsikateri točki spominja na dolžniško krizo, ki je izbruhnila pred desetletjem, ko se je Grčija znašla na robu bankrota. Tako kot med dolžniško krizo veliko prahu dviguje zahteva po uvedbi skupnih evrskih obveznic (imenovanih koronaobveznice).
Z njihovo izdajo bi se porazdelila tveganja pri posojilih med vse, zato bi lahko ranljivejše države financirale bitko s krizo z nižjimi obrestmi.
Slovenija je v skupini devetih članic (med njimi so še Francija, Italija in Španija), ki so zagovornice takega skupnega instrumenta. Na videokonferenci je sodeloval finančni minister Andrej Šircelj. Povedno je, da o tem instrumentu ni soglasja niti med člani evropske komisije. Finančni ministri so imeli na mizi obsežen paket.
Države članice, ki so globoko dvomile o koronaobveznicah, so bile po drugi strani pripravljene podpreti vključitev Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ustanovljenega med dolžniško krizo, ki zagotavlja poceni dolgoročna posojila državam v stiski.
Za posamezno državo je bila za posojilo predvidena meja v višini dveh odstotkov BDP. To bi v primeru Italije pomenilo 39 milijard evrov previdnostnih posojil, ki bi bila odobrena z blažjimi pogoji. Tako ne bi bile zahtevane reforme, nad katerimi bi bedela »trojka«.
Finska in Nizozemska sta sicer izražali zadržke glede preveč blagega pogojevanja. Drugi instrumenti veljajo za manj kočljive. Tako ni nasprotnikov predloga evropske komisije, da bi države članice za bitko proti nezaposlenosti dobile do sto milijard evrov posojila.
Z njimi bi lahko financirali skrajšani delovni čas, za katerega se lahko odločijo podjetja, ki želijo ohraniti zaposlene, da bi takoj po krizi na polno zagnala motor.
Tretji steber tega svežnja, ki je po besedah vodje evrske skupine Centena najobsežnejši in najambicioznejši od vseh, ki so bili do zdaj na mizi, so posojila Evropske investicijske banke, ki bi bila vredna 200 milijard evrov.
To bi skupaj z 240 milijardami iz ESM in stotimi milijardami za zaposlovanje sestavilo sveženj, vreden 540 milijard evrov. Posebna točka so ukrepi, ki naj bi bili sprejeti, ko bo zdravstvena kriza končana in bo po vsej Evropi treba oživiti gospodarstvo. To se bo letos znašlo v hudi recesiji, najbrž hujši kot po finančni krizi leta 2008.
Francoski finančni minister Le Maire je predlagal še ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada. Sveženj iz treh stopenj je sicer podprl, a v pogovoru za nemški FAZ je pojasnil, »da potrebujemo še četrto etažo, saj drugače raketa ne bo poletela«.
Tak sklad da bi deloval drugače kot evrske obveznice, saj ne bi bil povezan s starimi dolgovi in bi deloval le za financiranje naložb za odpravljanje posledic krize. Finančni ministri so nalogo, da morajo v dveh tednih pripraviti predloge, dobili od voditeljev držav članic na videokonferenci konec marca. Vse rešitve morajo biti nato blagoslovljene na njihovi ravni.
Nadaljevanje bo sledilo jutri. Nemški in francoski finančni minister Olaf Scholz in Bruno Le Maire sta po prekinitvi pozvala h kompromisu. Nesoglasja med Italijo in Nizozemsko so očitno ostala prevelika. Resna nesoglasja v zadnjih dneh so zadevala ne samo koronaobveznice, ampak tudi pogoje za posojila iz kriznega mehanizma ESM.
Kot je v tvitih pojasnil nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra, so pripravljeni nameniti posojila ESM, ki so sicer predvidena za države v resnih finančnih težavah, izjemoma za zdravstvene stroške in to brez pogojevanja. Če pa so namenjena so gospodarsko podporo, bi bila po njegovem mnenju morala biti povezana z gospodarskimi pogoji.
Posojila ESM, ki jih je v preteklih letih dobila, denimo, Grčija, so povezana z varčevalnimi zahtevami in pogojevana s strukturnimi reformami.
Finančni ministri EU so se na videokonferenčnem zasedanju sicer ukvarjali z vprašanjem, kako bi najbolje pripravili prepričljiv skupni odziv za blažitev hudih posledic krize, ki jih je povzročilo širjenje koronavirusa po Evropi.
Očitki severu, da je sebičen
Severni del območja z evrom, predvsem Nemčija in Nizozemska, je bil v zadnjih dneh tarča hudih očitkov, da je med zdravstveno krizo, ki je zahtevala na tisoče življenj, sebičen.
Narava razprav v marsikateri točki spominja na dolžniško krizo, ki je izbruhnila pred desetletjem, ko se je Grčija znašla na robu bankrota. Tako kot med dolžniško krizo veliko prahu dviguje zahteva po uvedbi skupnih evrskih obveznic (imenovanih koronaobveznice).
Z njihovo izdajo bi se porazdelila tveganja pri posojilih med vse, zato bi lahko ranljivejše države financirale bitko s krizo z nižjimi obrestmi.
Slovenija zagovarja koronaobveznice
Slovenija je v skupini devetih članic (med njimi so še Francija, Italija in Španija), ki so zagovornice takega skupnega instrumenta. Na videokonferenci je sodeloval finančni minister Andrej Šircelj. Povedno je, da o tem instrumentu ni soglasja niti med člani evropske komisije. Finančni ministri so imeli na mizi obsežen paket.
Države članice, ki so globoko dvomile o koronaobveznicah, so bile po drugi strani pripravljene podpreti vključitev Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ustanovljenega med dolžniško krizo, ki zagotavlja poceni dolgoročna posojila državam v stiski.
Pomoč brez trojke
Za posamezno državo je bila za posojilo predvidena meja v višini dveh odstotkov BDP. To bi v primeru Italije pomenilo 39 milijard evrov previdnostnih posojil, ki bi bila odobrena z blažjimi pogoji. Tako ne bi bile zahtevane reforme, nad katerimi bi bedela »trojka«.
Finska in Nizozemska sta sicer izražali zadržke glede preveč blagega pogojevanja. Drugi instrumenti veljajo za manj kočljive. Tako ni nasprotnikov predloga evropske komisije, da bi države članice za bitko proti nezaposlenosti dobile do sto milijard evrov posojila.
Z njimi bi lahko financirali skrajšani delovni čas, za katerega se lahko odločijo podjetja, ki želijo ohraniti zaposlene, da bi takoj po krizi na polno zagnala motor.
Največji sveženj doslej
Tretji steber tega svežnja, ki je po besedah vodje evrske skupine Centena najobsežnejši in najambicioznejši od vseh, ki so bili do zdaj na mizi, so posojila Evropske investicijske banke, ki bi bila vredna 200 milijard evrov.
To bi skupaj z 240 milijardami iz ESM in stotimi milijardami za zaposlovanje sestavilo sveženj, vreden 540 milijard evrov. Posebna točka so ukrepi, ki naj bi bili sprejeti, ko bo zdravstvena kriza končana in bo po vsej Evropi treba oživiti gospodarstvo. To se bo letos znašlo v hudi recesiji, najbrž hujši kot po finančni krizi leta 2008.
Pariz želi četrti steber
Francoski finančni minister Le Maire je predlagal še ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada. Sveženj iz treh stopenj je sicer podprl, a v pogovoru za nemški FAZ je pojasnil, »da potrebujemo še četrto etažo, saj drugače raketa ne bo poletela«.
Tak sklad da bi deloval drugače kot evrske obveznice, saj ne bi bil povezan s starimi dolgovi in bi deloval le za financiranje naložb za odpravljanje posledic krize. Finančni ministri so nalogo, da morajo v dveh tednih pripraviti predloge, dobili od voditeljev držav članic na videokonferenci konec marca. Vse rešitve morajo biti nato blagoslovljene na njihovi ravni.
