Petek, 1. 11. 2019, 20.01
4 leta, 5 mesecev
V neposredni bližini vasi bodo postavili najmanj 60 vetrnic #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,64
52
Na širšem kraškem območju pri Senožečah bo zraslo od 60 do 70 vetrnih elektrarn, in to kar v neposredni bližini šestih vasi, razkriva državni načrt, ki so ga pridobili v uredništvu Planeta. Projekt gre naprej kljub ostremu nasprotovanju domačinov, ki so gradnjo vetrnic prepričljivo zavrnili tudi na občinskem referendumu.
Država je umeščanje in projektiranje vetrnic prepustila investitorjem dvomljivega slovesa, ki se v posel podajajo brez lastnega denarja in računajo na visoke bančne kredite, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu. Za eno vetrno elektrarno je treba žrtvovati zemljo v velikosti nogometnega igrišča in jo zaliti z od tri do pet metrov debelim betonom. Ob tem je za dovoz materiala in polaganje daljnovodov potrebna še devet metrov široka cesta. Vse to za eno samo vetrnico, ki ji življenjska doba poteče po 15 letih.
Vetrne elektrarne bi dobesedno obkolile domačine
Senožeško dolino, kjer spokoj občasno kali le ostra burja, bi država obkolila z najmanj 60 vetrnicami. Vasi Senožeče, Gabrče, Senadole, Potoče in Dolenja vas bi bile dobesedno obkoljene, pravi domačin Diego Loredan iz Laž, ki bi vetrnice z vseh strani lahko opazoval z domačega dvorišča.
Na referendumu se je večina okoliških krajanov že opredelila proti kolosom v naravi.
"Ena vetrnica bi stala tukaj spredaj, ena na gričku, dve na grebenu, še dve na drugi strani vasi in še dve zadaj. Tukaj je načrtovanih približno deset vetrnic. Mi se malo šalimo, da bi bili tako kot v starih vesternih, ko so Indijanci obkolili kavboje. Tako bi bili mi obkoljeni z vetrnicami," pripoveduje Loredan.
Na referendumu se je večina okoliških krajanov že opredelila proti kolosom v naravi. Podpira jih tudi občina, a država se obrača v nasprotno smer, in to kljub temu, da v uradnih dokumentih strateško podpira zeleni turizem. Loredan, ki je na svoji turistični kmetiji postavil zeleno elektrarno, takole strne vtise turistov: "Tam, kjer so imeli turizem, ga zdaj nimajo več, ker so se ljudje naveličali gledati rotirajoča sredstva nad glavo. Turisti pridejo v Slovenijo, ker še nismo toliko uničili narave, kot so jo drugje."
Zaradi postavitev vetrnic bi uničili tudi vaška jedra
Načrtovane vetrnice ne bodo vzele prostora samo ljudem, ampak tudi živalim. Medtem ko se na tem območju že spopadajo s pokoli drobnice, se bodo težave zdaj preselile drugam, opozarja ekolog Gorazd Pretnar iz Alpe Adria Green: "Volkovi, medvedi, srnjad in jelenjad si bodo poiskale drug prostor, ki ga danes že zasedajo drugi tropi in živali. To pomeni, da bomo spet imeli na hrbtu nekatere živinorejce, ki bodo govorili, koliko volkov in medvedov je treba postreliti."
Ne samo narave, zaradi postavitve orjaških vetrnic bi uničili tudi podobo vasi.
Ne samo narave, zaradi postavitve orjaških vetrnic bi uničili tudi podobo vasi. V bližnjih Artvižah bi se morali tovornjaki prebijati skozi ozko vaško jedro. "Po našem predvidevanju je največja težava ta ožina in pa rotacija samega tovornjaka," razlaga domačinka Tjaša Dujmovič. Dodatno oviro predstavlja tudi gozdna pot. "Za traktorje in drva že gre, ni pa za tovornjake in hruške, ki bodo pod sabo imeli tako težo. 180-krat bo moral tak kamion mimo," pravi namestnica predsednika krajevne skupnosti Artviže Martina Drožina.
Okoljevarstveniki opozarjajo na negativne učinke na ljudi
Vse to kljub zgovornim dejstvom, da bi za pokritje trenutne porabe elektrike v Sloveniji, ki dnevno znaša približno 16 kilovatnih ur na osebo, potrebovali kar 2.468 vetrnic. Izkoristek vetrnice je zgolj 20-odstotni, medtem ko je pri jedrski elektrarni 90-odstoten, vpliv vetrnih elektrarn na ljudi pa je celo hujši od jedrskih, opozarjajo okoljevarstveniki.
Če bi država upoštevala voljo in ugotovitve poznavalcev, da bi vetrnico postavili dva kilometra stran od hiš, bi vetrne elektrarne pri nas lahko postavili le na nekaj zelenih lisah, kjer pa to dejansko ni mogoče.
Tomaž Ogrin iz Alpe Adria Green že dlje spremlja njene učinke v Dolenji vasi, kjer je vetrnica od hiš oddaljena zgolj 850 metrov. "Nezmožnost koncentracije, nespečnost, zbujanje ponoči, glavobol in depresija," negativne posledice vetrnic na ljudi našteva Ogrin. "Hujše stvari pa so, da se v notranjih organih začnejo škodljive spremembe. Z leti se začnejo debeliti žile in recimo povrhnjica srca, potem se zlepijo slušne dlačice v ušesih in tako naprej," še dodaja okoljevarstvenik.
Če bi država upoštevala voljo in ugotovitve poznavalcev, da bi vetrnico postavili dva kilometra stran od hiš, bi vetrne elektrarne pri nas lahko postavili le na nekaj zelenih lisah, kjer pa to dejansko ni mogoče, so še poročali na Planetu.
52